Predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim je premierka Alenka Bratušek včeraj zvečer seznanila koalicijo, predvideva znižanje odhodkov za 25,5 milijona evrov, in sicer z 9620,5 na 9595,1 milijona evrov. Izhodišča za pripravo rebalansa, ki jih je vlada sprejela prejšnji mesec, so za cilj določila primanjkljaj v višini 1,5 milijarde evrov, kar pomeni, da vlada pričakuje približno 8120 milijonov evrov prihodkov. V sprejetem proračunu so bili ocenjeni na 8611 milijonov evrov.
Glede na veljavni proračun se največji rezi obetajo pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor, s 787,3 na 684,6 milijona evrov, oziroma za 102,6 milijona evrov. Pri tem bosta promet in prometna infrastruktura ob kar 122 milijonov evrov. Sredstva se močno zmanjšujejo tudi ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki bo namesto 467,5 prejelo 404,9 milijona evrov, torej 62,6 milijona evrov manj. Največ bo izgubilo podjetništvo in konkurenčnost, kar 33 milijonov evrov. Po drugi strani bo finančno ministrstvo pridobilo dodatnih 327,7 milijona evrov, pri čemer bo 140,5 milijona evrov namenjenih dodatnim potrebam pokojninske blagajne, ki se šibi pod lanskim valom novih upokojitev.
Vlada popustila SD in DeSUS
Predlog rebalansa kaže, da so se sprva predvidena rezanja sredstev, ki so močno razburila zlasti SD in DeSUS, precej ublažila. Po prvotnih načrtih naj bi ministrstvo za zunanje zadeve namesto 86 prejelo le 64 milijonov evrov, zdaj pa bo imelo na voljo 75 milijonov evrov. Ministrstvo za delo, ki naj bi imelo na voljo za 24 milijonov evrov manj sredstev, ostaja pri skoraj enaki številki, ministrstvo za izobraževanje, ki so mu najprej želeli vzeti kar 70 milijonov evrov, pa bo izgubilo le 14 milijonov evrov. Večje znižanje sredstev za šolstvo si je vlada onemogočila sama, saj se je v dogovoru s sindikati ob znižanju plačne mase zavezala, da ne bo posegala v standarde in normative. Namesto tega se znižujejo sredstva za štipendije, in sicer za 10 milijonov evrov, prehrana študentov, dijakov in učencev pa za dva milijona evrov. Za 9 milijonov evrov bodo manjše tudi socialne pomoči.
V SD, kjer so bili do prvotnega predloga rebalansa zelo kritični, so bili pred včerajšnjim sestankom bolj zadovoljni. Poslanka SD Andreja Črnak Meglič je ob tem tudi povedala, da trenj v koaliciji ni. Manj zaskrbljeni so tudi na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer so nam dejali, da ta hip ne načrtujejo novih zapiranj diplomatsko-konzularnih predstavništev. Spomnimo, da je zunanji minister Karl Erjavec ob sprva predvidenem 20-odstotnem znižanju sredstev pred nekaj tedni grozil, da lahko v takem primeru ministrstvo kar zaprejo.
Gospodarstvo razočarano
V nasprotju s poslanci koalicije so nad predlogom rebalansa razočarani delodajalci. Ne le zato, ker se zmanjšujejo sredstva za gospodarstvo in investicije (te naj bi bi bile glede na pakt stabilnosti nižje za okoli 110 milijonov evrov), pač pa tudi zaradi novih davčnih obremenitev. »Namesto ukrepov za povečanje prihodkov in lažji dostop do finančnih virov se dogaja ravno nasprotno. Vlada, ki daje takšne predloge, bo morala pojasniti, kako si predstavlja gospodarsko rast, ki lahko edina reši javne finance. Dosedanji varčevalni ukrepi so bili kontraprodutivni,« je ogorčen generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.
Ekonomisti izjav, ne da bi videli dokument, niso želeli dajati. Neuradno pa so nam povedali, da je prihranek malenkosten in da gre očitno bolj za prilagoditve in prerazporejanja sredstev. Po njihovem mnenju bi bili dodatni rezi ob padajočem BDP tudi sicer nesmiselni.
Na finančnem ministrstvu so dejali, da bodo rebalans komentirali po sprejemu proračunskih dokumentov na seji vlade. Skrajni rok za sprejem rebalansa in posredovanje dokumentov v državni zbor je ponedeljek, 24. junija, poslanci pa naj bi predlog rebalansa obravnavali na julijski seji.
