Snowden je na prvo vprašanje zapisal, da so Združene države Amerike, tako kot za vse »žvižgače« ali »whistleblowers« onemogočile vse poti za pravično sojenje doma. »Takoj so me razglasili za krivega izdaje in da je moje početje protiustavno in neodpustljivo,« zato se je Snowden tudi odločil, da pobegne v Hong Kong, saj lahko izven zapora naredi veliko več kot pa za rešetkami.
Dodaja, da ni razkril nobene ključne vojaške operacije. Razkril je samo, kje je agencija NSA vdrla v spletišče civilne infrastrukture – bolnišnice, univerze, zasebna podjetja. »Ameriški kongres proti državam, v katerih je agencija zbirala podatke, ni razglasil vojne.« Zakaj torej beležijo komunikacijo, se sprašuje Snowden?
Za prebeg v Hong Kong se je odločil zaradi tamkajšnje ureditve, ki mu je omogočila, da ga oblasti niso nemudoma zaprle. Kot razlog, da se je prav sedaj odločil za razkritje dokumentov, navaja Obamino potezo, s katero je zaprl vrata preiskavam tovrstnih kršitev.
Kakšen dostop imajo agencije?
»Če ima denimo NSA, FBI, CIA, DIA ipd. Do določenih baz podatkov, lahko s pomočjo teh pridobijo podatke o telefonski številki, elektronskem naslovu, ID uporabnika, itd.« Dodaja, da so omejitve o pridobitvah podatkov pogojene politično in ne s strani tehnologije.
Komunikacija Američanov je v okviru agencije NSA spremljana dnevno – z vidika analize, ne toliko z vidika garancije, pojasnjuje. Te podatke sicer opravičujejo kot „po nesreči“ zbrane, vendar na koncu koncev jih agencija hrani.
„Če tarča, denimo določen elektronski poštni račun, nekaj pošlje nekomu, analitik lahko vidi vse – od vsebine, priponk, vse. To pa se nato shrani za nadaljnje potrebe,“ pojasnjuje.
Veliko podatkov zbirata tudi Google in Facebook in čedalje bolj transparentno lahko vidimo, kaj pravzaprav beležita. Pravno sta zavezana, da podatkov ne razkrivata, vendar nihče nima vpliva na njuno etiko. Kaj pa se lahko zgodi, če se odrečejo spoštovanju zasebnosti podatkov – kaj pa lahko vlada naredi? Jih ukine?
Zavrnil je domneve, da je kitajski vohun. Če bi to bil, bi že užival v neki pekinški palači in užival lagodje. Pojasnil je tudi, da pri varovanju zasebnosti na elektronski pošti se lahko pred NSA vohunjenjem uporabniki zaščitijo s šifriranjem. Vendar je tudi to moč dokaj hitro zaobiti.
To, da ga je Dick Cheney imenoval za izdajalca smatra kot največjo čast, ki jo Američan lahko prejme. Na spletu so precej odmevale tudi sledeče izjave: „Padci kopalnih kadi in policija skupaj ubijejo več Američanov kot terorizem ...“; „Za to državo je vredno umreti.“
Poudaril je, da ga žalosti poročanje večine medijev, ki se sedaj bolj ukvarjajo z njegovo preteklostjo, ali pa kako je njegovo dekle videti, ne pa z največjim „prisluškovalnim“ škandalom v zgodovini. Za konec je dodal, da se zahvaljuje vsem podpornikom. „Tudi če niste tarča vladnega nadzora, to še ne pomeni, da je vse v redu.“
