Včasih smo si pomagali z založenimi knjižnimi policami, danes podatke iščemo predvsem prek spletnih iskalnikov – ali, bolje rečeno, prek iskalnika. Google je namreč postal sinonim za spletno iskanje. Razmah računalniške tehnologije in vzpon pametnih mobilnih telefonov, ki so konstantno povezani s spletiščem, pa to še dodatno spodbujata.
Kot nam je pojasnil direktor produktnega menedžmenta v agenciji Searchmetrics Axel Landschoof, predavatelj na letošnji konferenci o digitalnih trendih DIGGIT, se spletni iskalniki in aplikacije čedalje bolj personalizirajo. »Nove storitve vse bolj temeljijo na predvidevanju uporabnikovih želja. Denimo, če uporabljate Googlove zemljevide, s tem natančno sporočate svojo lokacijo, kam se odpravljate in kdaj se odpravljate. Po določenem času uporabe te aplikacije Google natančno ve, kaj vam lahko priporoči – recimo, da uberete drugo pot v službo, saj je nastala gneča.«
Odnos posameznika do zasebnosti se spreminja
»Poleg Googla zbirata ogromno podatkov tudi Facebook in Apple. To jima bo na koncu omogočilo ustvariti produkt, ki bo še bolj narejen po meri uporabnika. Predvidljivo iskanje bo v prihodnosti gotovo pomemben korak v razvoju. To pa hkrati dokazuje, da se tovrstna tehnologija neprestano izpopolnjuje,« poudarja Landschoof. Ob tem pa ni malo takih uporabnikov, ki jih upravičeno skrbita zasebnost in varovanje osebnih podatkov. Landschoof ob tem dodaja, da je zasebnost, kot smo jo poznali pred tridesetimi leti, izginila.
Upoštevati moramo tudi dejstvo, da smo bili pred tridesetimi leti deležni večje zasebnosti kot denimo pred stotimi leti. Takrat je večina ljudi prebivala v manjših vaških skupnostih, kjer je vsakdo poznal vsakogar. Z razmahom urbanih mest pa se je individualizem povečeval, z njim pa tudi zasebnost. Nauk je torej, da se skozi čas odnos posameznika do zasebnosti spreminja glede na družbene okoliščine, v zadnjih letih glede na tehnološki razvoj.
»Googlu in drugim spletnim podjetjem dovolimo vstop v svojo zasebnost, ker želimo uporabljati njihove storitve. Gre torej samo za dve možnosti. Ali se priključimo v sistem in uporabljamo določene storitve ali pa ohranimo zasebnost in storitev ne uporabljamo,« dodaja Landschoof.
Zasebnih stvari ne objavljajte na spletu
»Iskalnik ve praktično vse o uporabniku. Glede na iskalne nize Google ve, kdo smo, kje smo, kaj si želimo, kam gremo in podobno. Če pozna naše ime, lahko iz raznih spletnih portalov, kjer smo prisotni, izve, v katero društvo smo včlanjeni, kje smo diplomirali in tako dalje. Zato ni odveč nasvet, da na portalih, kot je Facebook, objavljamo zgolj podatke, ki jih želimo objaviti, ne pa vsepovprek. Tistih zasebnih stvari ne objavljajte na spletu,« svetuje predavatelj.
Glede na močno zasidranost Googla na trgu po njegovem mnenju Microsoftov iskalnik Bing trenutno ne predstavlja realne konkurence. Večjega konkurenta denimo vidi v Facebooku, ki v svojem sistemu hrani ogromne količine podatkov svojih uporabnikov. Glede na te bi lahko Facebook v prihodnosti ponujal tudi personalizirane iskalne rezultate.
Sicer pa bo prihodnost precej zanimiva. Na trgu že nekaj časa poznamo glasovne pomočnike, kot je Applova Siri, ki nam svetuje in pomaga pri iskanju. Nedavno pa je peščica izbranih že prejela futuristična Googlova očala. »Njihova funkcionalnost je še omejena, vendar očala predstavljajo izjemno integracijo spletnih podatkov z vsakodnevnim življenjem. Seveda še ne vemo, ali bodo tovrstne naprave v prihodnosti primerne za široko populacijo uporabnikov ali zgolj za tehnološke navdušence. Sem pa prepričan, da bo Google izpopolnjeval svoje produkte do te stopnje, da bodo všečni za večino.« Nekateri tehnološki teoretiki se celo poigravajo z idejo, da bomo imeli v prihodnosti vgrajene čipe, ki nam bodo na miselni ukaz nanizali kopico uporabnih podatkov.
Landschoof nam je tudi zaupal, da je tokrat prvič v Sloveniji. Priznal je, da se pred prihodom ni nič poučil o sami lokaciji – pred leti bi gotovo pogledal v kakšen vodnik ali pa na spletu prebral priporočila uporabnikov popotniških portalov. Tokrat se je s pametnim mobilnikom povezal na splet, zagnal aplikacijo Foursquare in že je imel na dlani interaktivni zemljevid, ki mu je prikazal, kaj si je vredno ogledati, kje se dobro je in kakšno dogajanje se odvija v prestolnici.
