Po lanskoletnem poročilu urada za popis prebivalstva, da je število belih novorojencev prvič zaostalo za številom malčkov, ki se rojevajo staršem etničnih manjšin, so demografi napovedali, da bodo belci na ozemlju ZDA čez tri desetletja izgubili številčno prevlado. Leta 2040 bo bela rasa postala ameriška manjšina, so natančno pred enim letom, ko so Američani izbirali novega predsednika, napovedali demografi. V kontekstu predsedniških volitev je novica dobila političen prizvok, ki so ga tako republikanci (pretežno beli volilci) kot demokrati med volilno kampanjo skušali obrniti v svojo korist. Kot vemo, so se republikanci v svojih kalkulacijah ušteli.

Pogled demografov je drugačen

Včeraj pa je urad za popis prebivalstva zabeležil, da je v preteklem letu v ZDA umrlo več belcev, kot pa se jih je rodilo. Belih prebivalcev ali belcev nešpanskega rodu, kot jih zapleteno imenujejo statistike, je v Združenih državah Amerike 12.000 manj, kot jih je bilo pred letom dni. Drobiž, če pomislimo, da je Američanov 316 milijonov. Toda ne za demografe, ki na te številke gledajo z drugačnimi očmi in zdaj trdijo, da je lansko leto najavljen trend hitrejši, kot so pričakovali. Še zlasti če pomislimo, da je ameriško prebivalstvo v zadnjem letu naraslo za tri milijone. Profesor Kenneth M. Johnson z Carseyjevega inštituta v New Hampshiru trdi, da tako hitrega padca natalitete nihče ni pričakoval.

Leta 2006 se je v ZDA rodilo 320.000 belcev več, kot jih je umrlo. Prirastek belega prebivalstva je bil v obdobju med letoma 2010 in 2011 le še 29.000, lani pa negativen, čeprav se je v ZDA priselilo 188.000 belcev. Johnson hitro upadanje natalitete belcev pripisuje tudi gospodarskim faktorjem in recesiji, ki traja od leta 2008. Zaradi tega nekateri opazovalci napovedujejo, da bo belo prebivalstvo začelo ponovno naraščati čez leto dni, ko naj bi bilo konec gospodarske krize. »Toda morda le za hip, kajti zaton belega prebivalstva v ZDA bo trajal celo 21. stoletje,« trdi William H. Frey, demograf inštituta Brooking. Frey napoveduje, da se bo število belcev začelo bistveno krčiti ob koncu tega desetletja, ko bodo ZDA doživele socialni preobrat. »Gospodarska dobrobit rasnih in etničnih manjšin, kot jih poznamo danes, takrat ne bo več odvisna od starejše generacije belcev,« trdi Frey.

Za Kalifornijce nič novega

Še več. Ker sta gospodarski razvoj in prosperiteta ZDA odvisna od starostno mlajših manjšin in priseljencev, je zelo verjetno, da bo položaj obraten, napoveduje Frey. Povprečna starost ameriškega belega prebivalstva je namreč 42 let, azijskega 34, afriškega 32, španskega rodu pa 28 let. Od vseh manjšin je v preteklem letu najbolj narasla azijska manjšina. Toda za razliko od prebivalstva španskega rodu, med katerim je nataliteta najvišja, je azijska (beri: kitajska) lani poskočila za 60 odstotkov predvsem zaradi novih priseljencev.

Kupčkanje z manjšinami in usoda belega ameriškega prebivalstva nista v središču pozornosti vseh Američanov. »V Kaliforniji so belci v manjšini od leta 1999, zato te stvari ne zanimajo nikogar več. Poleg tega je znano, da otroci ne volijo, volijo starejši in beli ljudje,« nekoliko napačno sklene Dowell Myers, demograf univerze Southern California. Sam Roberts, novinar New York Timesa, s katerim sem skušal razvozlati misterij definicije, po kateri prebivalstvo španskega rodu v ZDA ne spada med belce, mi je zaupal, da bo verjetno zelo kmalu rešen tudi ta problem.

Zaradi visokega priliva špansko govorečih prišlekov v osemdesetih letih je republikanski kongres to etnično skupino uvrstil med nebele manjšine. Razlog? Latinosom so tako lahko odredili manj sredstev in političnih pravic. Položaj, ki se z naraščanjem političnega razreda španskega rodu spreminja iz dneva v dan. Urad za popis prebivalstva je finančno in politično odvisen od kongresa, trdi Roberts.