Povod, da so vodje protestov odpovedali udeležbo, je bilo ponovno nočno policijsko nasilje nad demonstranti. Po trditvah enega od vodij, Eyupa Muhcuja, bi bil pogovor v teh razmerah brezploden, zanj pa naj bi se vendarle odločili nekateri »prijatelji vlade«, med njimi povabljeni estradniki, arhitekti in medijski analitiki, ki so pritegnili okoljevarstveni obrambi trga Gezi.
»Očiščeni« Taksim
Posebne enote turške policije so v noči na sredo z grobim posredovanjem v pravih pouličnih spopadih s protestniki in z buldožerji porušile še zadnje barikade slednjih na trgu Taksim. Zjutraj so čezenj zapeljali prvi taksiji, sicer pa je bil vselej prometen in z ljudmi zapolnjeni trg prazen, »krasile« so ga zgolj razbitine po nočni bitki, ki jih je spiral tudi dež. Za zapahi se je v minulih dvanajstih dneh znašlo že okoli 4000 protestnikov, zaradi solzivca in telesnih poškodb jih je zdravniško pomoč potrebovalo čez devet tisoč, štirje ljudje, med njimi eden od policistov, pa so po navedbah turške organizacije za človekove pravice izgubili življenje.
Policija se za zdaj še ni na podoben način lotila protestnikov v parku Gezi, kjer je izbruhnilo nezadovoljstvo Carigrajčanov zaradi načrtovane gradnje trgovskega središča. Tam je nekaj sto protestnikov vztrajalo v na hitro postavljenih šotorih ter stresalo bes na nereprezentativne predstavnike demonstrantov, ki so se odpravili na pogovore s premierjem Erdoganom. Turški predsednik Abdulah Gul je po nočni policijski akciji pozval k dialogu z »legitimnimi« predstavniki protestnikov in se pri tem vzdržal napadalnega jezika, s katerim je demonstrante v minulih dneh obkladal Erdogan. Ta jih je med drugim ozmerjal z drhaljo, Gul pa je pomirjujoče dejal, da se je treba z ljudmi, ki imajo pripombe na oblastne poteze, pogovoriti, pri čemer je »prisluhniti jim nedvomno naša dolžnost«. Hkrati se je ogradil od tistih, ki se zatekajo k nasilju in poudaril, da za slednje ni prostora v New Yorku ali Berlinu in ga tudi ne bo v Turčiji. S tem je posredno odgovoril predvsem na včerajšnjo kritiko nemškega zunanjega ministra Guida Westerwelleja, ki je dejal, da turška vlada s svojimi reakcijami na proteste pošilja napačen signal domači in tuji javnosti. »Pričakujemo, da bo premier Erdogan umiril položaj v duhu evropskih vrednot ter poiskal pot za konstruktiven in miren dialog,« je dejal Westerwelle. Erdogan je sicer kot spodbujevalce nemirov obtožil zunanje sile, tuje medije in tržne špekulante, ki skušajo spodkopati turško gospodarstvo in s tem pretežno muslimansko članico zveze Nato. Protesti so krepko vplivali na borzna dogajanja, delnice turških podjetij so v zadnjih desetih dneh padle za petino, da bi se včeraj popravile za pičlih 1,8 odstotka.
Ni (še) alternative za Erdogana
Erdogan je tudi prepričan, da je večina udeležencev protestov vsaj nezavedno orodje političnih ekstremistov, svoj prav pa utemeljuje z rezultatom na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so njegovi stranki za pravičnost in razvoj (AKP) prinesle zavidljivo 50-odstotno podporo. Kar je pri sedanji politični krizi v Turčiji posebej opazno, pa je odsotnost nekdaj običajnih špekulacij o možnosti vojaškega udara. Nekateri to pripisujejo prav Erdoganovim reformam, ki so generale postavile na stranski tir in tudi zapor zaradi posegov v civilno politično sfero v preteklosti. Očitno tudi to dejstvo krepi Erdoganovo samozavest, saj za zdaj ni na obzorju politične alternative njegovi vladavini, ki v parlamentu praktično nima resne opozicije, na ulici pa se sooča s precej razdrobljenimi skupinami nezadovoljnih državljanov od okoljevarstvenikov, ki so spodbudili zdajšnji protest, do tistih, ki jim ni po volji islamizacija za zdaj laične države.
Slika protestov in siceršnjega dogajanja v Turčiji je nejasna tudi zaradi domačih medijev, ki ga površno in nekritično spremljajo. Vzrok za to je vladni pritisk nanje, ki jih odvrača od kritik oblasti, saj ta medijskim družbam ne grozi le z visokimi globami, ampak tudi z zapiranjem novinarjev. Podobna usoda je doletela tudi nekatere odvetnike, ki so stopili v bran protestnikov in končali v priporu. Več sto njihovih kolegov je včeraj zato blokiralo vhod v carigrajsko sodno palačo, zahtevalo odstop tamkajšnjega glavnega tožilca ter vzklikalo »z ramo ob rami proti fašizmu.«
