Ameriško ministrstvo za pravosodje je začelo postopek za pripravo obtožnice proti Edwardu Snowdenu, ki je novinarjem Guardiana in Washington Posta predal tajne dokumente, iz katerih je razvidno, da Agencija za nacionalno varnost (NSA) doma in v tujini množično nadzoruje telefonski in internetni promet. Medtem ko pravosodni mlini meljejo počasi, se je Bela hiša zavila v molk. Ne toliko zaradi očitkov doma, ampak zaradi tistega, kar čaka Obamo na bližajočem se obisku v Evropi, ki nima pretiranega razumevanja za tovrstno obliko ameriške demokracije.
Naslov pravi, naslovnika ni
Četudi bo, kot kaže, obtožnica proti nekdanjemu uslužbencu Cie kmalu pripravljena, bodo ameriški organi za pregon imeli težave z njeno vročitvijo. Edward Snowden je namreč v ponedeljek izginil neznano kam. Poleg obveščevalnih služb, ki se drenjajo v Hongkongu, so se v ponedeljek, potem ko je Snowden v videointervjuju priznal in pojasnil svoje dejanje, za njim pognali vsi hongkonški in kitajski mediji. Odkrili so hotel, v katerem je Snowden bival od prihoda v Hongkong, namesto njega pa v nekem drugem hotelu nedaleč stran našli Glenna Greenwalda, novinarja Guardiana, in Lauro Poitras, režiserko dokumentarnih filmov. Oba sta v Hongkongu že dva tedna in sta avtorja videointervjuja, v katerem se je pred izginotjem izpovedal mladi žvižgač.
Greenwald, ki je po izobrazbi pravnik in velik nasprotnik ameriške domoljubne zakonodaje, je tudi sam razkrivalec nepravilnosti. S svojim blogom na spletišču Salon je pet let trobil o nepravilnostih protiteroristične zakonodaje in krajšanju svoboščin ameriških državljanov. Greenwald je lansko leto prestopil h Guardianu. V Hongkongu je dejal, da se je Snowden odločil za sodelovanje zaradi podobnosti njunih aktivističnih ciljev, in napovedal, da bo časopis v prihodnjih dneh, tednih in mesecih objavil še veliko novih tajnih dokumentov o nadzorovanju ameriške družbe. Gleenwald ni hotel komentirati Snowdenovega izginotja. O novem skrivališču ubežnika krožijo zelo različne hipoteze in ugibanja. Med najbolj verjetnimi je ta, da je Hongkong že zapustil, ker mu grozi nevarnost, da bi ga lokalne oblasti izročile Američanom. Med Hongkongom in ZDA namreč obstaja sporazum o izročitvi ubežnikov, proti katerim potekajo sodne preiskave.
Izročitev Američanom bi lahko preprečil zgolj Peking, ki ima kljub relativni samostojnosti bivše britanske kolonije de facto oblast nad ozemljem. Human Rights Watch, humanitarna organizacija s sedežem v New Yorku, je včeraj opozoril na veliko verjetnost, da bodo lokalne oblasti ugodile ameriški zahtevi po izročitvi. Snowden je kot možno deželo političnega azila omenil tudi Islandijo, včeraj pa je iz Moskve prišlo sporočilo, da Rusija ne bo odločno zavrnila ubežnikove prošnje za azil. V primeru, da bi do nje prišlo, seveda.
Kitajci solidarno molčijo
Domišljijo najbolj buri kitajska hipoteza. K tej se nagibajo tisti, ki menijo, da je Snowden v videointervjuju potencialnim kupcem njegovih storitev pošiljal sporočila. Robert Bear, komentator ameriške TV-mreže CNN in nekdanji agent Cie, meni, da se Snowden že pogaja s Kitajci in da je afera Prizma v središču izredno pomembne protiobveščevalne operacije. Toda bolj verjetno je, da Peking ne želi tvegati slabih odnosov z Američani. Najprej zato, ker je zelo vprašljivo, kaj bi Snowden lahko ponudil Kitajcem, česar ti že nimajo. Kot razglašajo Američani, tudi Peking v nadzorovanju interneta prav nič ne zaostaja za NSA. To seveda ne pomeni, da Peking ne bi rad zaslišal Snowdena. Toda podobno kot so storili Američani, ko so po zaslišanju Wan Lijuna, šefa policije, in odstavljenega partijskega mogotca Bo Xilaija prvemu zavrnili prošnjo za politični azil, o drugem pa molčali, tudi Peking morebitnega razgovora z ameriškim žvižgačem ne bo obešal na veliki zvon. Afera Prizma je potemtakem velika preizkušnja za ameriško-kitajsko odnose. Nasprotno mnogi Američani menijo, da je Snowden izdajalec, 56 odstotkov pa se jih strinja s programom NSA za nadzorovanje družbe. Američani se predvsem sprašujejo, kako je mogoče, da ima kar pol milijona pogodbenih sodelavcev NSA dostop do tajnih podatkov, s katerimi razpolagal tudi Snowden. Zaradi privatizacije obveščevalnih služb, odgovarjajo odgovorni. Hvala bogu, kličejo tisti, za katere je Snowden junak; spustil je duha iz steklenice in razprava o mejah nadzorovanja družbe je zdaj neizogibna.
