Program naj bi bil osnovan leta 2007 in naj bi temeljil na predhodnem programu domačega nadzora brez potrebe po sodnih nalogih, ki ga je vzpostavil takratni predsednik George W. Bush kot odziv na 11. september. Prism naj ne bi zbiral uporabniške podatke, temveč naj bi bil zgolj sposoben izvleči podatke, ki odgovarjajo iskalnim parametrom, poroča BBC.
Clapper trdi, da je bil Prism osnovan kot program za pridobivanje tujih obveščevalnih podatkov o tujih državljanih, ki se nahajajo izven ZDA. »Ni ga možno namerno uporabiti proti prebivalcem ali državljanom ZDA, kot tudi ne zoper posameznike, ki se nahajajo v ZDA.«
»Podatki, ki jih pridobimo s programom, so med najbolj pomembnimi tujimi obveščevalnimi podatki, ki jih zbiramo. Uporabljamo jih za zaščito države pred številnimi grožnjami,« je dodal.
Čeprav Clapperjeve izjave ne bodo pomirile neameriških državljanov, ki jih motijo projekti poseganja v osebne podatke, tega ni pričakovati niti v ZDA, saj Washington Post poroča o številnih primerih in obsežnih količinah podatkov Američanov, ki so jih pregledali, da bi bolje sledili osumljencem. WP je objavil tudi seznam devetih podjetij, ki so vpletena v program. Kot smo že poročali, gre za Microsoft, Yahoo, Google, Facebook, PalTalk, AOL, Skype, YouTube in Apple.
Velika peterica Microsoft, Google, Facebook, Twitter in Yahoo so pred dnevi pridobili nekaj ugleda, ko je Guardian objavil njihov določni »ne!« britanskemu načrtu za zbiranje celotne spletne komunikacije vseh britanskih državljanov za rok enega leta, a se je četverica z izbruhom ameriške zgodbe pošteno opekla, čeprav vsi trdijo, da v projektu ne sodelujejo in da prostovoljno podatkov svojih uporabnikov ne nameravajo predati.
Ni jasno zakaj med naštetimi spletnimi podjetji ni Twitterja, ki tudi sicer uživa velik ugled med skupinami, ki ocenjujejo varstvo osebnih podatkov. Po drugi stani pa je treba dodati, da Twitter že v izhodišču zahteva zelo malo osebnih podatkov, medtem ko je komunikacija prek mikroblogerske platforme večinoma povsem javna.
