Mednarodni denarni sklad (IMF) je priznal »opazne napake« v reševanju Grčije, ki so poglobile tamkajšnjo gospodarsko recesijo in nezaposlenost. Včeraj objavljeno poročilo sicer navaja, da so reševalni paketi sicer obdržali državo znotraj evrskega območja in zvečine preprečili širitev krize izven grških meja, niso pa povrnili tržnega zaupanja, bančni sistem je izgubil več kot 30 odstotkov depozitov, gospodarstvo pa je doživelo nepričakovane padce. Tudi javni dolg je ostal nad vsemi napovedmi.
Podcenil učinek ukrepov
Grško gospodarstvo je od leta 2009 utrpelo 17-odstotni padec , čeprav so v napovedih mednarodnega sklada in Evropske unije predvidevali le 5,5-odstotnega. Podobno zgrešena so bila predvidevanja o gibanju brezposelnosti, ki je 15-odstotno projekcijo presegla za 10 odstotnih točk. Grčija je od IMF in Unije prejela 200 milijard evrov pomoči od obljubljenih 240 milijard, zdaj pa IMF ugotavlja, da je prekršil lastna pravila, predvsem v delu, ki zahteva srednjeročno vzdržnost javnih financ za njegovo izredno ukrepanje. Poročilo IMF navaja, da so skupaj s partnerji znatno podcenili, kako bodo zaukazani varčevalni ukrepi od zmanjšanja javnih izdatkov do zvišanja davkov slabo vplivali na samo gospodarstvo. Kot eno svojih napak je IMF priznal tudi dejstvo, da ni upošteval kriterija zmožnosti poplačila dolgov. Vztrajal je, da je Grčija sposobna tega v določenem roku celoti poplačati, čeprav je bilo od samega začetka jasno, da tega brez reprogramiranja ne bo zmogla. Kljub samokritiki so v IMF zadovoljni, ker je Grčija tudi zaradi njihovega posredovanja ostala v evrskem območju, del krivde za očitane si napake pa naprtijo Atenam, saj naj bi tamkajšnja vlada prepočasi uvajala reforme, vključno z zahtevano privatizacijo in doslednejšim pobiranjem davkov. Poročilo še ugotavlja, da so sklad, EU in evropska centralna banka preveč optimistično ocenjevali politične razmere v Grčiji za izvajanje zahtevanih reform.
Bruselj zanika napako
Najmočnejša opozicijska stranka v Grčiji Syriza je poročilo IMF nemudoma izkoristila za poziv koalicijski vladi, da spremeni svojo politiko. Zahteva, da se prekine z drastičnim varčevanjem, ki je državo privedlo na rob humanitarne krize. Evropska komisija je medtem odločno zavrnila (samo)kritiko IMF ter njegovo ugotovitev, da bi moral biti grški dolg prestrukturiran že ob začetku krize in ne šele lansko leto. Kot neutemeljene so zavrnili tudi ugotovitve, da so bili ukrepi, s katerimi je trojka želela grško gospodarstvo spodbuditi k ponovni rasti, neuspešni. V Bruslju kljub temu priznavajo, da so pri reagiranju na grško javnodolžniško krizo zamujali in da njihova priporočila niso bila celovita. Cilj pa po zatrjevanju tiskovnega predstavnika evropske komisije Simona O'Connorja ostaja isti – do leta 2020 je treba stabilizirati gospodarski in finančni sistem Grčije in zagotoviti, da ta država ostane del evrskega območja. Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je po včerajšnji seji sveta ECB poudaril, da IMF v poročilu ne kritizira ECB, a hkrati opozoril, da bo treba ugotovitve sklada upoštevati v prihodnje. »Večinoma gre za napake pri presoji. Stvari, ki so se zgodile, se presoja z današnjimi očmi. A takrat, ko se je ukrepalo, so bile razmere zelo drugačne in zaostrene,« je dodal Draghi. de, agencije
