Bratuškova je na današnji novinarski konferenci po seji vlade najprej spomnila na svojo napoved, da bo vlada v naslednjih dneh in tednih vse moči usmerila v tri cilje - v zaposlovanje mladih in vrnitev prihodnosti mladim, v gospodarstvo in v pravno državo.
Ne gre za poseganje ene veje oblasti v drugo
Zaveza, ki so jo ta teden podpisali Bratuškova, minister za pravosodje Senko Pličanič in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, so po besedah premierke usklajevali kar nekaj časa. »Nikakor ne gre za poseganje ene veje oblasti v drugo«, ampak za ukrepe, ki bodo izboljšali organizacijo in učinkovitost, s tem pa tudi kakovost sodstva, je ob tem poudarila Bratuškova.
Vsaka veja oblasti ima svoje zaveze, tudi vlada, je dejala. »Verjamem, da bo ta zaveza res korak k temu, da bodo naši ljudje verjeli, da Slovenija je pravna in pravična družba in država,« je večkrat poudarila Bratuškova.
Razgreto ozračje
Minister Pličanič je tukaj priznal, da smo trenutno v razgretem ozračju, a da se zadeve obračajo na boljše, zato je pomembno, da vlada in sodstvo pokažeta, da se zavedata odgovornosti, ki jo imata do državljanov. Sodstvo je po njegovem s podpisom pokazalo, da razume zahteve državljanov po učinkovitem sodstvu ter da prevzema odgovornost za večjo učinkovitost.
Zaveza je po ministrovih besedah kratkoročni načrt za izboljšanje stanja v sodstvu do 1. marca prihodnje leto. Načrt je ambiciozen in zahteven, zato minister pravi, da jih čaka leto dni trdega dela, ker ne gre le za dokument »poln obljub, nato pa vse potihne, ampak je natančno določeno, kaj bo kdo naredil in do kdaj, vse pa je preverljivo«.
Povprečno trajanje reševanja zadev v roku leta dni manj kot 12 mesecev
Ob tem je Bratuškova dodala, da z danes sprejetimi dokumenti vlada tudi uresničuje priporočila, ki jih je nedavno dobila iz Bruslja.
Bratuškova je pojasnila, da naj bi prihodnje leto ob istem času povprečno reševanje zadev pred vsemi sodišči trajalo manj kot leto dni, na nekaterih sodiščih nekateri postopki celo samo tri mesece. Kot je dejala, so cilji postavljeni tako, da bo mogoče spremljati, če so ji dosegli.
Racionalizacija sojenja
Pličanič jo je dopolnil, da gredo ukrepi, zapisani v zavezi, v smeri racionalizacije sojenja, pa tudi zagotavljanja kadrovskih in finančnih ter materialnih pogojev za delovanje sodišč.
Noveliranje obeh omenjenih zakonov zasleduje tri cilje. Prvi je večja učinkovitost poslovanja in delovanja sodišč s krepitvijo samostojnosti in neodvisnosti sodstva. Konkretna rešitev za doseganje tega cilja je po Pličaničevih besedah denimo prenos pristojnosti za določanje sodniških mest in njihovo razpisovanje s pravosodnega ministrstva na vrhovno sodišče.
Večja učinkovitost sodstva
Drugi cilj je večja odgovornost pri vodenju sodišč, z novelama se povečujejo pristojnosti predsednikov sodišč in določa njihovo odgovornost ob nedoseganju predvidenih rezultatov. Tretji cilj prinaša povečanje nadzora nad sodno upravo. Minister je tukaj ponovil, da ne gre za poseganje v avtonomijo sodstva, temveč za nadzor nad tem, ali so sodišča učinkovito organizirana, tako da omogočajo hitro delovanje sodišč.
Minister je napovedal tudi nove korake za večjo učinkovitost sodstva. Jeseni načrtujejo spremembo organizacijske strukture sodišč. »Okrepljeno bo sodno okrožje, dogovoriti se je treba, kaj z okrajnimi sodišči,« je dejal minister. Hkrati minister želi, da bi bili sodniki še bolj kakovostni in neodvisni. Tukaj se ne razmišlja o ukinitvi trajnega sodniškega mandata, temveč o temveč o posebni sodniški šoli, je povedal.
