Pritiski na tožilstvo in sodstvo se stopnjujejo že dalj časa. Marsikateri politik, celo stari in novi pravosodni minister Senko Pličanič, ni izpustil nobene priložnosti za očrnitev tožilstva in sodstva. Kar se je začelo s primerom Balkanski bojevnik in (po mnenju nekdanjega notranjega ministra) preblagem pregonu nasilnih protestnikov na vseslovenskih vstajah, se je vrhuncu približalo ob nekajdnevnem izginotju Hilde Tovšak, dokončno pa zavrelo, ko se je sojenje v zadevi Patria začelo približevati včerajšnji razglasitvi sodbe. Zgodili so se zahteva za izredno sejo državnega zbora, komentiranje sodnih postopkov, obujanje starih »afer« ter govorjenje o objektivni odgovornosti predsednika vrhovnega sodišča in generalnega državnega tožilca, čeprav so tožilci in sodniki pri svojih odločitvah povsem samostojni, zato predsednik vrhovnega sodišča na sodniške in generalni državni tožilec na tožilske odločitve nimata in ne smeta imeti vpliva.
Mehanizmi za zbujanje sovraštva
Če so bile teorije zarote ob nekajdnevnem izginotju Tovšakove (po njeni predaji se o teorijah zarote ni več govorilo) le nakazane, so bile ob približevanju sodbe v zadevi Patria konkretne. V nekaterih medijih, ki veljajo predvsem za medijske satelite stranke SDS, so se pojavile celo teorije o usklajevanju okrajne sodnice Barbare Klajnšek s predsednikoma vrhovnega in okrožnega sodišča glede razsodbe v zadevi Patria ter celo bizarnosti, kot je ta, da tožilca Boštjana Lamešiča, ki je na sojenju Patrii pomagal tožilcu Andreju Ferlincu, zaradi nesrečne zaljubljenosti vodi maščevanje do Janeza Janše.
Zato se pojavlja vtis, da politika in del medijev javnost načrtno obračata proti pravosodju, kar je voda na mlin drugima vejama oblasti, ki sta v lasti prav politike. »To (ščuvanje javnosti proti sodstvu, op. p.) je zelo enostavno, ko velik del ljudstva živi slabo. Ta del javnosti je še posebej dovzeten za hujskanja in iskanja krivcev,« razmišlja dr. Dragan Petrovec z inštituta za kriminologijo. Po njegovih besedah se je pravosodje danes znašlo v vlogi, v kakršni so bili pred kratkim istospolno usmerjeni in še prej sosednja Hrvaška. V vlogi sovražnika ljudstva.
Sojenje ni izraz volje ljudstva
V kontekstu pritiskov na pravosodje se postavlja vprašanje, ali se politika sploh dovolj zaveda, da je sodstvo samostojna veja oblasti? »Mislim, da ne. Politika, ki predstavlja izvršilno in zakonodajno oblast, si predstavlja, da ima legitimnost ljudstva in da so zaradi te legitimnosti poklicani tudi vplivati na sodno oblast. To pa je popolnoma zgrešeno. Sojenje namreč ni izraz volje ljudstva. Če bi bilo tako, bi imeli namesto prava zakon linča,« odgovarja dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete in dodaja, da sodna oblast sicer prav tako izvira iz ljudstva, vendar je vzpostavljena zaradi zakona in prava, ne pa zaradi želja ljudstva.
Pirnat se strinja, da sodna veja oblasti ni »na drugem planetu« in da politika lahko dobronamerno opozarja na predolge roke sojenja in sistemske napake, vendar je šla politika v zadnjem času občutno predaleč: »Izjava Janeza Janše, denimo, da je odločitev sodišča v zadevi Mirage vrh korupcije, je nesprejemljiva. Če pride iz ust nekdanjega predsednika vlade in predsednika največje opozicijske stranke, je celo osupljiva.«
Tragikomedije v DZ
Ta teden je pravosodje tudi v središču zanimanja poslank in poslancev, ki bi morali na zahtevo opozicijske SDS včeraj o razmerah v sodstvu in na tožilstvu spregovoriti na izredni seji državnega zbora (DZ), a je (še) ni bilo (izpeljali naj bi jo jutri). Odbor za pravosodje mora namreč poprej pripraviti poročilo, vendar torkove nujne seje, na kateri je obravnaval razmere v pravosodju, predsednik odbora Branko Grims (SDS) po osmih urah razprave ni želel pripeljati h koncu. SDS je najprej poskusila z manevrom, da bi odbor v 15 dneh organiziral javno predstavitev mnenj o pravosodju, šele nato bi imeli izredno sejo DZ o tem. A ker Grims s tem predlogom ni uspel (vsi koalicijski poslanci so glasovali proti), je svojim strankarskim kolegom naročil, naj na seji odbora na dolgo in široko razpravljajo, ko so zvesto sledili njegovemu navodilu, pa je sejo prekinil, ker da traja že predolgo in ker se mora posvetovati, ali lahko odbor o zavrnjenem predlogu za javno predstavitev mnenj o razmerah v pravosodju ponovno odloča.
Potem ko Grims včeraj ni želel sklicati nadaljevanja seje odbora za pravosodje, kar bi bila podlaga za izredno sejo, ki bi se morala (na zahtevo SDS!) začeti opoldan, si je fiasko privoščila še poslanska skupina koalicijske Pozitivne Slovenije (PS). Nadaljevanje seje odbora je namesto Grimsa sklical član PS Aljoša Jerič kot podpredsednik odbora za pravosodje. Toda v PS so bili za nameček tako malomarni, da so o seji pozabili pravočasno obvestiti vse člane odbora, zato se je tudi ta dogodek klavrno končal, SDS pa je želela krivdo za zaplet zvaliti celo na sekretarko odbora za pravosodje. »Temu smo se na posvetu vodij poslanskih skupin vsi uprli,« nam je pojasnil predsednik DZ Janko Veber in dodal, da sta si v tej zgodbi DZ »uzurpirali« obe največji poslanski skupini – SDS zato, ker je nameraval Branko Grims nadaljevanje nujne seje odbora za pravosodje sklicati šele v sredo, kar pomeni, da se izredna seja državnega zbora o razmerah v pravosodju ne bi mogla začeti v 15 dneh od zahteve po njenem sklicu, PS pa je grešila z izsiljenim sklicem nadaljevanja seje odbora za pravosodje.
Politični otroški vrtec
Opisano kaže, da poslanke in poslanci niso sposobni spraviti pod streho niti seje delovnega telesa, zato se vsiljuje vprašanje, kako neki bi lahko s svojimi razpravami prispevali k izboljšanju razmer v pravosodju, kar naj bi bil njihov temeljni namen. Ustavni pravnik dr. Ivan Kristan je nad početjem politikov zgrožen. »Žalostno je, da se s pravosodjem igrajo kot otroci v otroškem vrtcu, kjer si vsak naredi svoj krog in se med sabo prepirajo. Brez besed sem, kako nizko je padel slog parlamentarnega dela. Ko bi se vsaj malo zgledovali po starejših parlamentih, potem bi si vsaj šefi strank morali prizadevati za to, da ustavijo konje, kajti pred vlado in Slovenijo so resni problemi. Se bodo poslanke in poslanci prej lotili ukrepov, da bi oživili razvoj, ali bo središče njihovih razprav pravosodje?« se sprašuje profesor Kristan, ki državnemu zboru ne odreka pravice, da razpravlja o razmerah v pravosodju, saj so, denimo, sodni zaostanki resen problem.
»Toda razmere v pravosodju je mogoče v DZ obravnavati le na podlagi resne analize, ki jo pripravi strokovna ekipa, ni jih pa mogoče reševati tako, da čez noč skličeš izredno sejo, na kateri imajo potem Grims, Tanko, Möderndorfer... svoje govore, in da jo skličeš na osnovi nekega pisma, ki ga je napisal pokojni Matej Bor. Groza je, da so to podlage za razpravo o pravosodju. To, da bi se na izredni seji DZ nepripravljeni spravili na obsodbe tožilstva in sodstva, je lahko nevarno. V tem primeru pravna država res ne bo več delovala,« ugotavlja Kristan, ki sluti dodatne težave tudi zaradi zadeve Patria: »Predsednik SDS Janez Janša je bil obsojen in zdi se mi, da bo to verjetno povzročalo nadaljnje prepiranje in izkoriščanje DZ za to, čigava sodba bo obveljala.«
