Tako kot je rekordna gospodarska rast v letu 2007 očitno bolj ali manj temeljila na kreditih, temelji sedanja gospodarska kriza bolj ali manj na poravnavanju teh posojil. Zdaj so tako banke kot podjetja namreč prisiljeni dolg zniževati, prav navedeno pa naj bi po pojasnilih Banke Slovenije povzročilo, da postajata tako potek kot dolgotrajnost gospodarske krize vse bolj slovenski problem. Da bi ga rešilo zgolj čakanje na hitrejše okrevanje izvoznih partneric, ni pričakovati, še dodajajo v centralni banki, kjer odgovornosti za nastali položaj v lastnem delovanju ne vidijo.
»Problem te države je dvajsetletno zanemarjanje lastniških težav podjetij, tako v gospodarstvu kot finančnih družbah. Živeli smo v iluziji, da je mogoče s kreditnim sistemom ohranjati nacionalni interes, zdaj pa nas je situacija postavila na realna tla in ugotovili smo, da se to ne da,« je ob včerajšnji predstavitvi poročila o finančni stabilnosti na eni svojih zadnjih novinarskih konferenc dejal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Ob tem je dodal, da bo reševanje nastalega položaja precej držaje, kot bi bilo, »če bi imeli normalen sistem«.
Optimizma med predstavniki centralne banke ni zaznati. Podjetja se z zahtevami za poravnavanje dolgov srečujejo v času recesije, ko plačilna nesposobnost raste, alternativnih virov financiranja pa ni. Da podjetja v takšnih razmerah krčijo poslovanje in naložbe, je pričakovano, pravijo v centralni banki, kjer pa so s prstom pokazali tudi na vlado, saj da ni jasne ekonomske politike. Medtem ko se sposobnost podjetij za poplačilo posojil poslabšujejo, banke kreditne standarde zaostrujejo. Slovenska podjetja plačujejo po ugotovitvah centralne banke tako v povprečju za 2,2 odstotne točke višje obrestne mere za posojila kot v območju evra, sicer pa so obrestne mere za posojila podjetjem najnižje pri bankah v tuji lasti, največje pa pri malih domačih bankah.
Kljub temu da so podjetja lani bankam poravnala za slabo milijardo evrov posojil, so finančni vzvod, to je razmerje med dolžniškim in lastniškim financiranjem, znižala le na 135 odstotkov. Finančni vzvod slovenskih podjetij je tako še vedno znatno nad evropskim povprečjem, kar 59 odstotkov celotnega dolga podjetij pa predstavljajo domača bančna posojila. V Banki Slovenije so ob tem poudarili, da zgolj privatizacija izbranih državnih podjetij ne bo oživela kreditiranja in zagotovila izhoda iz krize, ampak da bo potrebno tudi povečevanje kapitala v podjetjih. Pritok lastniškega kapitala v podjetja je lani dosegel 486 milijonov evrov, večinoma iz tujine, medtem ko se ustvarjeni dobički niso vlagali nazaj v podjetja. Ta so lani prvič zabeležila negativen letni tok financiranja, in sicer v višini 1,3 milijarde evrov, levji delež pa je prispevalo prav razdolževanje pri bankah.
Te so prav tako nadaljevale razdolževanje, samo v zadnjih štirih letih pa so na grosističnih trgih poravnale za 8,4 milijarde evrov svojih obveznosti, kar predstavlja kar 23 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Samo lani so se razdolžile za 3,5 milijarde evrov, kar je enako desetim odstotkom BDP.
Tega, da bi letošnje leto slovenski bančni sistem končal z dobičkom, v Banki Slovenije ne pričakujejo, prej nasprotno. A na posploševanje, da celoten bančni sistem neuspešno obvladuje tveganja, v centralni banki ne pristajajo. Kot so poudarili, se je delež nedonosnih terjatev, s poravnavo katerih dolžniki zamujajo več kot 90 dni, lani stabiliziral okoli 14,6 odstotka vseh razvrščenih terjatvah bank (6,9 milijarde evrov), a pri velikih domačih bankah je ta delež znašal kar 18,3 odstotka. In če se je v prvih letih krize med neplačniki izpostavljalo predvsem gradbince in finančne holdinge, zdaj tem zaradi vztrajajoče krize že sledijo trgovci in gostinci.