Včeraj čez dan so bile razmere v Turčiji relativno mirne v primerjavi s prejšnjo nočjo, soboto in petkom, ko so po vsej 80-milijonski državi izbruhnile množične demonstracije proti islamistično-konzervativnemu premierju Recepu Tayyipu Erdoganu. Protestniki mu med drugim očitajo, da pri svojih velikih projektih ni pripravljen na dialog s prizadetimi in da prevečkrat dovoljuje policijsko nasilje, zaradi česar je bilo v zadnjih dneh ranjenih več sto demonstrantov.
Na silovitost demonstracij ali pa morda še bolj na represivno policijsko posredovanje lahko sklepamo zlasti iz uradnega podatka, ki ga je v soboto zvečer posredoval notranji minister Muammer Güler: v dvodnevnih demonstracijah v 90 različnih turških mestih je bilo pridržanih 939 oseb.
Začelo se je pred tednom dni na istanbulskem osrednjem trgu Taksim, kjer so ljudje sprva mirno protestirali, ker nameravajo oblasti tamkajšnji park Gezi spremeniti v velik trgovski center, čeprav naj bi v tem 14-milijonskem mestu primanjkovalo zelenih površin. Ko je v petek več sto demonstrantov hotelo s taborjenjem v parku preprečiti priprave na gradbena dela, so jih policisti z velikimi količinami solzivca in vodnimi topovi neusmiljeno pregnali.
Proti Erdoganu so tako konec tedna po vsej Turčiji skupaj nastopili levičarji, sindikalisti, liberalci, nacionalisti, anarhisti in zagovorniki sekularizma. Večinoma gre za mlade, ki Erdoganu očitajo tudi, da zlorablja vero v politične namene in da postavlja pod vprašaj laičnost moderne Turčije.
Parlament je na primer pred kratkim izglasoval zakon o omejitvi pitja alkohola, neki armenski intelektualec je bil zaradi kritike preroka Mohameda obsojen na 13 mesecev zapora, mestne oblasti v Ankari pa so nastopile proti poljubljanju na javnih mestih. Na levici Erdoganu očitajo tudi, da je v »boju proti terorizmu« aretiral številne levičarje. Zaprtih je tudi veliko novinarjev.
Trg Taksim v rokah demonstrantov
V soboto je Erdogan pred člani svoje stranke sicer izjavil, da so demonstranti skrajneži, ki po številčnosti ne morejo tekmovati z njegovimi privrženci. »Če oni lahko zberejo 20.000 ljudi, jih jaz lahko milijon.« Samo uro kasneje se je na turških ulicah res zbralo milijon ljudi, a to so bili Erdoganovi nasprotniki, ki so vpili: »Erdogan, izgini!« Tedaj je prišla tudi novica, da se policija umika z osrednjega istanbulskega trga Taksim, kar je bila pomembna zmaga demonstrantov. Še vedno pa se oblasti niso dokončno odpovedale gradnji trgovskega centra v parku Gezi.
V noči s sobote na nedeljo je tudi v Ankari, kjer so demonstranti poskušali prodreti do urada predsednika vlade, prišlo do spopadov med policijo in demonstranti, ki naj bi s tlakovci ranili 56 policistov. Hkrati je do podobnih spopadov med policijo in mladimi Erdoganovimi nasprotniki prišlo v Istanbulu, a ne na trgu Taksim in v parku Gezi, ki so ju imeli demonstranti ponoči in včeraj ves čas v svojih rokah. Včeraj pa naj bi prišlo do pogajanj med istanbulskim županom in nasprotniki trgovskega centra.
Gospodarska rast brez socialne države
Velik trgovski center v istanbulskem parku Gezi je samo eden od številnih velikih Erdoganovih gradbenih del, ki naj bi v sijaju in blesku prikazali njegovo vladavino. Med drugim naj bi pri Istanbulu zgradili še tretje letališče, pod Bosporjem predor s cesto in železnico, hitri vlak pa naj bi povezal Istanbul z Ankaro.
Turčija je v zadnjih desetih letih, od kar je Erdogan na oblasti, gospodarsko res zelo uspešna, a to najbrž tudi zato, ker ni socialna država in ker so plače nizke. Večine Turkov pa to ni motilo, saj je njegova zmerna islamistična Stranka za pravičnost in razvoj na volitvah leta 2007 in 2011 dobila 47 in 50 odstotkov glasov. Z večino v parlamentu si je Erdogan v zadnjih letih podredil vojsko, uradništvo, sodstvo in medije. Vse te institucije so mu pred tem dolgo časa nasprotovale, ko so branile laicizem. Še leta 1998 je bil kot islamist »zaradi hujskanja k sovraštvu« obsojen na več mesecev zapora. Zdaj pa je zlasti pri osrednjih medijih prišlo do izraza, kdo je njihov gospodar, saj so demonstracijam dolgo časa posvečali malo pozornosti.
Sicer namerava Erdogan prihodnje leto postati predsednik države in je že spremenil ustavo tako, da je predsednik dobil veliko moč.
