»V Peku delam štirideset let in en mesec. Zamenjal sem nešteto uprav, preživel nič koliko kriz. Tudi plače so že zamujale, proizvodnja je kdaj zastala. Ampak tako hudo, kot je danes, ni bilo še nikoli. Sodelavci hodijo mimo mene sklonjenih glav. Največ jih je jeznih in s psovkami pospremijo vsako odločitev na državni ravni. Druge je strah, kaj bo s službami, z družinami, ki jih morajo preživeti. Sem ter tja se še pohecamo, a bolj iz obupa kot česa drugega,« se je včeraj pred stavbo Peka razgovoril eden od dobrih 300 zaposlenih, ki imajo v tej tržiški tovarni še službo, medtem ko so v Ljubljani, kot že dan prej in kot bodo menda tudi danes, potekali sestanki med lastniki (SOD, DSU, Gorenjska banka, SKB), predstavniki države in vodstvom podjetja.

Peko je že dolgo v nezavidljivem položaju, poslovanje je negativno, leto dni iskanja kupca se je na koncu izjalovilo, podjetje ima blokiran bančni račun, od možnih rešitev se ponuja tudi stečaj ali pa bi lastniki z morebitno prisilno poravnavo ali celo likvidacijo »kupovali« čas za iskanje rešitev. Po naših informacijah nobeden od možnih scenarijev ne vključuje ohranjanja proizvodnje v Sloveniji. »Ne drži, da so dnevi Peku šteti. Zagotovo pa zdaj ne smemo delati panike in ukrepati na silo, nepremišljeno. Nujno je treba rešiti delovna mesta in blagovno znamko. Sestanki so zelo intenzivni, a potrebujemo vsaj nekaj dni, da najdemo rešitev,« je za Dnevnik povedal državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič, ki pa s konkretnimi rešitvami ni postregel.

Sestanek o reševanju Peka naj bi na vladi imeli danes dopoldne, kar je ob robu srečanja s predstavniki slovenskega turizma v Portorožu potrdil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik in napovedal, da se bo Peko reševalo v postopku insolventnosti. »Peko se mora poslovno, lastninsko in razvojno prestrukturirati ter nato nadaljevati osnovno dejavnost. Za ohranitev delovnih mest pridejo v poštev vse metode, tudi vključitev v državne sheme za pomoč podjetjem v težavah. Res pa je, da ima tržiško podjetje visoko povprečno starost zaposlenih, zadnjih petnajst let ni skoraj nič vlagalo v razvoj in ima tudi izredno zastarelo opremo. Takemu podjetju pa je zelo težko pomagati, če izgublja trg in kupce,« je dejal Stepišnik.

Postopek insolventnosti lahko pomeni le dvoje: prisilno poravnavo ali stečaj. V vsakem primeru mora uprava ugotoviti, da je podjetje insolventno, pripraviti program prestrukturiranja in sprožiti postopke na sodišču. Predsednik uprave Peka Janez Sajovic včeraj za komentar izjave ministra Stepišnika ni bil dosegljiv. Predsednik nadzornega sveta Peka Robert Ličen pa je bil zelo jasen: »Podjetje se lahko reši prek prisilne poravnave le ob državni dokapitalizaciji, sicer je vse drugo metanje peska v oči, ki vodi v stečaj. Davčna uprava je Peku blokirala račune zaradi neplačevanja prispevkov. Če se to nadaljuje še tretji mesec, je stečaj neizogiben,« je opozoril Ličen in napovedal odstop iz nadzornega sveta, češ da se je celoten (neuspešen) postopek prodaje Peka odvijal mimo nadzornikov, prav tako so izvzeti v trenutnem reševanju podjetja.

»Zaposleni imamo še vedno nekaj upanja, a zdaj žal ne gre več za vprašanje mesecev. Ukrepati je treba v nekaj dneh! Država se mora vprašati, ali jim je za podjetje s tako tradicijo res vseeno. Najlažje je vse skupaj zapreti,« je dejal predstavnik sindikata Neodvisnost v Peku Stanislav Geč. Predsednica Sindikata delavcev Peka Sandra Lang pa je opozorila na nezaposljivost Pekovih delavcev, če bi ostali brez službe. »Večina jih je starejših od petdeset let, številni so primeri, ko sta v Peku zaposlena oba zakonca. Skoraj vsi smo Tržičani, kjer služb ni. Kdo te bo vzel? Najhujši je zato strah pred prihodnostjo. Očitno imamo neverjetno smolo z lastniki, saj je večinski lastnik država, ukrepanje zaradi vsakokratnih menjav vlade in odgovornih ljudi pa je počasno in neučinkovito,« je prepričana Langova.

Morebitni propad Peka bi pomenil strahotno socialno bombo v Tržiču. »Zavedamo se, da takega obsega proizvodnje verjetno ni mogoče obdržati. Po drugi strani pa mi številni zaposleni zagotavljajo, da v Peku znajo narediti dober čevelj po za trg sprejemljivi ceni. Zamenjati je treba vlečne konje, saj zdaj nihče ne zaupa ne v vodstvo, ne v lastnike in nadzornike,« je dejal župan Tržiča Borut Sajovic. Prepričan je, da bi bil stečaj Peka za državo, kaj šele lokalno skupnost, bistveno dražji kot morebitna rešitev prek dokapitalizacije. »Izračunali smo, da bi bil samo občinski proračun na račun socialnih transferjev vsako leto okrnjen za okoli 300.000 evrov. Zavedati se namreč moramo, da so ljudje v Peku nezaposljivi in bi v primeru izgube službe postali breme države in občine,« je še dodal Sajovic.