Lenarčiča je na ljubljanskem letališču danes pričakala ekipa projekta GreenLight WorldFlight - North Pole in sponzorji. Direktor Pipistrela Ivo Boscarol je ob tem dejal, da je »Matevž dokazal, da je s Pipistrelovim Virusom zelo dober tandem in da s pravo ekipo lahko postavlja meje vsakokrat višje«.
Kot je poudaril, je Lenarčič v tako ekstremnih razmerah letel tudi zato, da Pipistrel ugotovi, kaj je v takšnih pogojih lahko z letalom narobe. Gre za pogoje, ki jih pač doma ne morejo preizkusiti.
Znanstvena fantastika za konkurente
Pojasnil je, da so imeli na repu letala tesnilo, ki ga lepilo pri 40 stopinjah pod ničlo ni več držalo. V prihodnje bodo zato tudi Pipistrelova letala opremljena z drugačnim tesnilom oz. z drugačnim lepilom, da se to ne bi ponovilo.
Ko pa so primerno tesnilo Lenarčiču priskrbeli, je namreč ta čez Atlantik letel z »neverjetno hitrostjo«, je poudaril Boscarol. Povprečna hitrost je bila tako nekaj čez 300 kilometrov na uro, povprečna poraba pa nekaj več kot šest litrov goriva na 100 kilometrov. »To je znanstvena fantastika, ki ji naši konkurenti verjetno niti ne bodo hoteli verjeti,« je povedal.
Bolj toplo, kot si je predstavljal
Lenarčič pa je o izsledkih poleta med drugim povedal, da je Severni tečaj bolj topel, kot si je predstavljal. Pod Severnim tečajem je tako bistveno hladneje kot na njem in tudi led se na tečaju hitreje topi, kar kaže na to, da se na Arktiki dejansko »nekaj dogaja«. Arktika je namreč pokazatelj podnebnih sprememb, ki se tam bistveno bolj poznajo kot drugje.
Nabiranje ledu na krilih
Sicer pa je kot največjo težavo letenja v takšnem mrazu izpostavil letenje v oblakih, in sicer zaradi nabiranja ledu na krilih. To je bil tudi ključen vzrok, da so čakali na primerno vreme, zaradi česar se je projekt tudi nekoliko zavlekel. Zahtevnost letenja v mrazu in snegu je izpostavil tudi Domen Grauf, ki je bil ves čas poleta v navezi z Lenarčičem. Ta se je sicer ob tej priložnosti zahvalil vsem podpornikom in sponzorjem.
Ti so na novinarski konferenci izrazili navdušenje nad Lenarčičevim dosežkom, med njimi predstavnik Aerosola Griša Močnik. Ta je pojasnil, da je Lenarčič med svojim poletom meril črni ogljik, ki je ime za del saj, prav saje pa so drugi najpomembnejši povzročitelj podnebnih sprememb.
Meritve na krajih, kjer meritev doslej ni bilo ali pa jih je bilo zelo malo, so po njegovih besedah pokazale presenetljivo velike koncentracije saj na mestih, kjer virov zanje ni, ampak gre za onesnažen zrak, ki ga je prineslo od drugod.
Najpomembnejše je bilo vreme
Lenarčičev polet, ki je potekal v več etapah, je v največji meri krojilo vreme. Večkrat je bil primoran čakati na ugodne vremenske razmere, da bi lahko nadaljeval poti. Tako se je na ljubljansko letališče, kje je 22. aprila svojo odpravo tudi začel, vrnil po dobrem mesecu dni. Letel je iz Ljubljane do Tromsa, prek Svalbarda in Arktike do Kanade, od koder se je čez Atlantski ocean podal na Irsko in naprej do Nantesa v Franciji, od koder je danes zjutraj poletel proti domu.
Odprava je imela za cilj tudi spremljanje podnebnih razmer in vplivov globalnega segrevanja. Med poletom so namreč nad Arktiko merili izpuste črnega ogljika v ozračje in koncentracijo tega drugega najpomembnejšega povzročitelja podnebnih sprememb nad Arktiko. Podobne meritve so doslej opravljali le na zemeljskem površju ali na 10.000 metrih višine.
Letalo so priredili
Za polet prek Severnega tečaja so morali v Pipistrelu letalo, s katerim je Lenarčič lani že obletel Zemljo, nekoliko prirediti in prilagoditi na mraz. Letalo Virus SW, ki je dolgo 6,5 metra in ima razpon kril 10,7 metra, prazno tehta 290 kilogramov in doseže največjo hitrost okoli 300 kilometrov na uro.
