Le še en dan in na zelenico Wemleyja bodo zakorakali nogometaši Borussie Dortmund in Bayern Münchna. V finalu lige prvakov bodo glavni igralci, a v dnevih pred finalom sta ključna oba trenerja. Kdo bo svoje nogometaše bolje pripravil? Kdo jih bo dovolj sprostil, da jih ne po povozil pritisk, in kdo jih bo hkrati dovolj motiviral, da jih ne bo prevzela evforija? Ali pripraviti izčrpno analizo nasprotnika ali se osredotočiti na lastno taktiko? Ali igralcem nameniti lažje treninge ali pospešiti ritem vadbe? Jürgen Klopp ali Jupp Heynckes?
V preteklosti je bilo pogosto, da je določen klub zadnjo resno tekmo pred finalom odigral več kot mesec dni prej. Takšen je bil primer Leeds Uniteda leta 1975, ki je zato v vmesnem obdobju odigral štiri pripravljalne tekme. Podobno dolg premor je imel Panathinaikos leta 1971, zato je trener grške ekipe Ferenc Puškaš svoje moštvo odpeljal v London kar dva tedna pred finalom, nogometaši pa so imeli treninge vsak dan v Hyde Parku. V moderni dobi nogometa so premori krajši, največ do dva tedna, kar pa je za nogometaše še vedno dolgo obdobje, saj so navajeni igranja v ritmu sobota-sreda.
Večna dilema je, ali igralcem pustiti proslavo lovorik, ki jih klub osvoji pred finalom lige prvakov. V Barceloni imajo precej tovrstnih izkušenj, tako negativnih kot pozitivnih. Leta 1994 je bila Barca proti Milanu popoln favorit. Imela je kopico vrhunskih nogometašev, privlačno igro in zdravo moštvo. Na drugi strani je Milanu zaradi poškodb in kazni manjkalo precej ključnih igralcev (Baresi, Costacurta...). Finale lige prvakov je bil tedaj še ob sredah, Barca pa je do španskega naslova prišla zadnji konec tedna pred finalom. Nogometaši katalonskega kluba so lovoriko proslavljali dva dni, zato so v Atene prišli povsem nepripravljeni. Milan je zmagal s 4:0.
Sedemnajst let kasneje je Barca ponovno igrala v finalu, potem ko je pred tem osvojila državni naslov. V klubu stare napake niso želeli ponoviti, toda tedanji trener Barcelone Josep Guardiola je vztrajal: »Zabava bo! Potrebujemo odklop po težkih tekmah, igralci pa se morajo zavedati, da je španska liga velik dosežek.« Zabava je bila v prestižnem hotelu W, ki je na plaži Barcelone. Katalonci so kasneje v finalu lige prvakov ugnali Manchester United.
Kar na počitnice pred finalom pa so se odpravili nogometaši Nottingham Foresta leta 1980. Finale je bil v Madridu, toda angleško moštvo se je prej ustavilo še na Majorki. »Osredotočite se na pivo in sonce,« je svojim nogometaš tedaj dejal trener Brian Clough. Enak pristop je štiri leta kasneje povzel trener Liverpoola Joe Fegan, ki je svoje nogometaše pred finalom z Romo v Rimu odpeljal za en teden na počitnice v Izrael. Oba sta bila uspešna, saj sta osvojila evropski naslov.
Sir Alex Ferguson je predlani v Londonu odpeljal celotno moštvo na ogled muzikala Jersey Boys, včasih pa za sprostitev poskrbijo kar nogometaši sami. Nekdanji nogometaš Reala Steve McManaman se spominja, kako je bilo leta 2000 pred finalom z Valencio: »Ob enih zjutraj smo si vsi igralci privoščili pivo, zraven pa so nas masirali klubski fizioterapevti.«
Nekdanji trener Barcelone Josep Guardiola je motivacijo igralcev pogostokrat dvigoval z emotivnimi videoposnetki. Tako je leta 2009 pred finalom proti Manchester Unitedu svojim igralcem predvajal posnetek z njihovimi potezami na igrišču, v ozadju pa je bila glasba iz filma Gladiator. Več nogometašev Barcelone je kasneje izpostavilo, da še nikoli v karieri niso bili tako motivirani kot tistega večera v Rimu.
Trenerji pa včasih uporabijo tudi trik, da pritegnejo pozornost nogometašev. »Ali bomo igrali samo z desetimi nogometaši?« je na sestanku vprašal Michael Ballack, potem ko je njegov trener Avram Grant na tablo napisal začetno postavo Chelseaja pred finalom z Manchester Unitedom leta 2008. »Vesel sem, da je sploh kdo opazil,« je odvrnil Avram Grant, celotno moštvo pa je planilo v smeh. »Potreboval sem trik, da sem sprostil nogometaše,« se spominja izraelski trener, ki pa nato ni imel sreče. Chelsea je izgubil po streljanju enajstmetrovk.
