Nogometni svet odšteva dneve do vrhunca sezone – finala lige prvakov. Kaj nogometaš doživlja pred tako veliko tekmo, med in po njej, dobro ve Franco Baresi. Triinpetdesetletni nekdanji nogometaš je včeraj za nekaj ur obiskal Brežice, kjer je promoviral Milanov poletni nogometni kamp za otroke (ta bo v nasprotju z nekaterimi drugimi brezplačen).
»Bolj, ko se tekma približuje, bolj razmišljaš o tem in bolj napeto postaja. A na najvišji nogometni ravni moraš biti tega vajen, moraš znati obvladovati čustva, pri čemer je pomemben trener. Ta napetosti pri igralcih ne sme stopnjevati,« je Franco Baresi ponazoril, kaj v teh dneh doživljajo nogometaši Bayerna in Borussie iz Dortmunda. »Bayern je favorit. V zadnjih letih mu gre zelo dobro. V tej sezoni je bil impresiven zaradi načina igre. Igrajo zelo hitro z žogo na tleh. So odlični v tehničnem pogledu in v organizaciji igre. Toda to bo derbi, zato moramo biti previdni pri napovedih,« je dejal in smeje pomiril navijače Milana, ko je rekel, da se bodo rdeče-črni kmalu spet vrnili v finale.
Sam je z Milanom, ki je bil v dvajsetletni karieri njegov edini klub, trikrat osvojil naslov evropskega prvaka. »Prvega, ki sem ga osvojil leta 1989, sem najbolj čustveno doživljal. Nanj je Milan čakal 20 let. Takrat so se mi sanje uresničile,« je dejal in pristavil, da je bil Milan najbolj superioren sezono zatem, ko je naslov ubranil, medtem ko leta 1994 ob znameniti zmagi nad Barcelono s 4:0 v finalu ni nastopil. Razlog za to so bili rumeni kartoni. »To pravilo bi spremenil. Kartoni bi se morali pred finalom brisati.« Baresi se lahko pohvali tudi s šestimi naslovi italijanskega prvaka. Številke šest, ki jo je imel na hrbtu med kariero, ne bo nosil več noben igralec Milana. Upokojili so le še Maldinijevo število tri.
Nogometaš, ki je bil znan kot vedno zbran branilec s sposobnostjo natančnega branja igre, je 82-krat nastopil za italijansko reprezentanco. Leta 1982 je bil svetovni prvak, a kot golobradi mladenič ni igral. Povsem drugače je bilo dvanajst let kasneje v ZDA, ko je Italija v finalu igrala z Brazilijo. »Tisto je bila moja najboljša tekma v reprezentančnem dresu,« je dejal. A tudi najbolj nesrečna. Tako kot Roberto Baggio je s strelom čez gol storil napako pri izvajanju enajstmetrovk. Brazilija je zmagala, Baresija pa so oblile solze. »V meni je bilo v tistem trenutku toliko čustev. To je bila moja zadnja priložnost za naslov svetovnega prvaka.« Na svetovnem spletu je še vedno mogoče občudovati posnetke, na katerih Baresi mojstrsko ustavlja napade Brazilije, ki nikakor ni našla poti do gola, a je na koncu vseeno slavila. Le nekaj mesecev po finalu je zadnjič igral za Italijo, in to v Mariboru. Slovenija je odigrala prvo tekmo v kvalifikacijah in s svetovnimi podprvaki remizirala (1:1). »Bolj slabo se spomnim te tekme. Vem, da nismo igrali dobro in da nam je Slovenija povzročala precej težav.« Pa ve, da Slovenija ni zmagala le zaradi sodniške napake? »Tega se ne spomnim. A so mi drugi povedali, da bi morala Slovenija zmagati. Torej smo imeli veliko sreče,« se je zasmejal. Ni pa le Baresi na tisti tekmi zadnjič igral za reprezentanco. Na njej se je poslovil tudi Srečko Katanec. Proti sedanjemu selektorju Slovenije je velikokrat igral v italijanski ligi. »Katanec je bil temperamenten nogometaš s trdnim značajem. Želim mu veliko uspeha v vlogi selektorja.« Ko smo mu omenili slovenski nogomet, je omenil še Samirja Handanovića in Josipa Ilića. O zadnjem se je v minulih tednih v Italiji veliko govorilo.
Odlično je igral za Palermo, s katerim je sicer izpadel v drugo ligo, a kaj lahko se zgodi, da bo v prihodnji sezoni spet igral v prvi. Za Iličića se zanima precej klubov, vsaj tako poročajo italijanski mediji. Tudi na Baresijevo uho so prišle tovrstne govorice. »Iličić je talentiran nogometaš. Je mlad in pred njim je lepa prihodnost. Pripravljen je na zamenjavo kluba, na skok na višjo raven. Veliko najboljših klubov ga opazuje, kajti ima izjemno kakovost. A je vse odvisno od predsednika Palerma Maurizia Zamparinija, ki je poseben tip,« je s smehom namignil na nepredvidljive in sunkovite poteze prvega moža Palerma, s čimer je ta zaslovel ne le v Italiji, temveč po vsej Evropi. Italijanski mediji so poročali, da se za Iličića zanima tudi Milan. Baresi ne odloča o teh zadevah, a je vendarle ambasador kluba in eden najboljših nogometašev v rdeče-črni zgodovini, zato se vprašanju o tem nismo mogli izogniti. »Tukaj sta Milan, Inter in še nekaj ekip iz italijanske lige. Sezona se je šele končala, zato je težko reči, kam bo prestopil. Milan si ogleduje nogometaše po vsem svetu,« je dejal, kmalu odšel na zagrebško letališče, domišljiji slovenskih ljubiteljev nogometa pa prepustil prosto pot.
