Skoraj dve leti po tem, ko so revizorji Pricewaterhouse Coppers (PWC) opozorili na številne nepravilnosti v projektu šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), so dokument, ki ga ima že dlje časa v rokah Nacionalni preiskovalni urad (NPU), pod drobnogled vzeli aktualni nadzorniki Holdinga Slovenske elektrarne (HSE).
Ti so tako na ponedeljkovo sejo povabili več sedanjih in nekdanjih vodilnih v tem projektu, med drugim tudi nekdanjega direktorja TEŠ Uroša Rotnika, ki je leta 2008 z Alstomom podpisal pogodbo o dobavi tehnološke opreme za novi blok. Na vprašanje, kaj je na seji počel Rotnik, ki ima še velik neformalni vpliv na aktualno vodstvo TEŠ, je predsednik nadzornega sveta Marko Zidanšek včeraj odgovoril, da »se je nadzorni organ dolžan seznaniti z vsemi, tudi preteklimi okoliščinami gradnje bloka 6«. »Na sejo so bili zato povabljeni tudi nekdanji vodilni pri projektu, ki so predstavili svoj pogled na njegovo izvedbo,« je dodal Zidanšek.
Da gre za prakso, ki je vsaj nenavadna, nakazuje več dejstev. Prav ugotovitve PWC so namreč že več kot leto dni predmet kriminalistične preiskave, v okviru katere so organi odkrivanja lani pridržali tudi Rotnika. Poleg tega, da so se z ugotovitvami revizije nadzorniki HSE v prejšnji sestavi seznanili že pred dvema letoma, dodatno zmedo ustvarja podatek, da sedanji nadzorniki holdinga v povezavi z dokumentom in pogovori z vpletenimi niso sprejeli nobenega sklepa. »Šlo je le za seznanitveno točko,« je dejal Zidanšek.
Precej bolj logično bi torej bilo, če bi nadzornike zanimalo aktualno stanje projekta. Ta je zdaj že uradno dražji od lani napovedanih 1,3 milijarde evrov. A nadzorniki, kot je včeraj zatrdil Zidanšek, s tem podatkom vsaj v ponedeljek še niso razpolagali. Tudi zato ni izključeno, da se v ozadju ponedeljkovih pogovorov skriva poskus »rehabilitacije« starih grehov iz projekta. Sploh ob dejstvu, da so bili revizorji PWC pri svojih ugotovitvah zelo jasni. Tako so med drugim zapisali, da poslovodstvo in nadzorni svet TEŠ pred odobritvijo investicije v blok 6 nista v zadostni meri preučila nekaterih ključnih elementov pogodbe z Alstomom, da nista ustrezno ovrednotila tveganj in da je pogodba (do podpisa dodatka) vsebovala mehanizem prilagajanja cen, ki naj bi se upošteval le ob rasti cen blaga in dela, s čimer je koristil zgolj Alstomu. Iz PWC so sicer vabilo na sejo zavrnili.
