Ljubljana. »Sodišče trenutno preverja razloge, ki jih je obramba obsojene navedla v svojem predlogu za nadomestitev kazni zapora. Ko bo sodišče prejelo vse potrebne odgovore, bo za mnenje zaprosilo še državno tožilstvo,« so nam na ljubljanskem okrajnem sodišču včeraj potrdili informacijo, da je nekdanja slovenska veleposlanica v Sarajevu Nataša Vodušek, ki mora za eno leto za zapahe zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, zaprosila za alternativno prestajanje kazni.
Nekdanja ambasadorka je oktobra 2008 s službenim vozilom in s kar 1,75 promila alkohola v krvi prevozila rdečo luč v enem izmed sarajevskih križišč in treščila v avto Nijaza Zorlaka. Tedaj 45-letni domačin je v nesreči utrpel hude poškodbe glave in trebuha, večkratni zlom reber, zlomljeno vratno vretence in počeno vranico.
Družbeno koristno delo ali vsaj »vikend zapor«
Nekdanji veleposlanici (od diplomatskega stolčka se je morala posloviti prav zaradi divje vožnje v pijanem stanju) in soprogi podobno razvpitega novinarja in poslovneža Vladimirja Voduška, ki je v kazenskem postopku zaradi domnevnega izsiljevanja, je kazen leta dni zapora najprej izreklo ljubljansko okrajno sodišče, odločitvi okrajnega sodišča pa so prikimali tudi višji sodniki. A Voduškovi morda ne bo treba v družbo obsojenk v ženski zapor na Igu, saj si z odvetnikom Janezom Koščakom iz odvetniške družbe Čeferin prizadevata, da bi kazen odslužila z delom v splošno korist. Vzporedno oziroma podredno (za primer, če sodišče dela v splošno korist ne bo odobrilo) sta na sodišče podala tudi predlog za nadomestitev zapora s tako imenovanim vikend zaporom, blažjo različico prestajanja zaporne kazni, po kateri obsojenec na zaporniških žimnicah ždi samo ob koncih tedna.
Odvetnik Koščak meni, da imata z Voduškovo dobre možnosti, da sodišče njun predlog odobri, saj njegova stranka pred tem še ni bila obsojena, ni v drugih kazenskih postopkih, prav tako pa niti pred nesrečo niti po njej ni kršila cestnoprometnih predpisov.
Presojanje vedenja in ponovitvene nevarnosti
Tudi sicer je eno izmed penoloških vodil, da se krajše zaporne kazni izvršujejo z alternativnimi sankcijami, saj so slednje za »manjša« kazniva dejanja in posledično nižje kazni precej bolj smiselne in bolj koristne tako za obsojenca kot tudi za družbo. Slovenski kazenski zakonik prav zato omogoča za kazni zapora do dveh let (izjema so kazni zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost) alternativno delo v splošno korist, pri katerem se dan zapora nadomesti z dvema urama dela. O vrsti dela odločajo pristojni centri za socialno delo.
Sodišče mora pri odločitvi o morebitnem alternativnem prestajanju zaporne kazni upoštevati vedenje obsojenca v času odločanja, nevarnost ponovitve dejanja na prostosti, možnost in sposobnost za opravljanje dela v splošno korist ter njegove osebne in družinske razmere v času predvidenega izvrševanja kazni. Ali bo sodišče prošnji Voduškove ugodilo, bo najbrž odvisno tudi od tega, kako velik pomen bodo pripisali njenemu z dejstvi skreganemu zagovoru na sodišču. Kljub temu da so ji izmerili 1,75 promila alkohola, je namreč nekdanja veleposlanica vztrajala, da ni bila pijana, za nameček pa je tudi trdila, da ni prevozila rdeče luči, čeprav so tako zatrdile priče in celo sodni izvedenec, ki je preučil videoposnetke nadzornih kamer. Po dostopnih podatkih se Voduškova poškodovanemu Zorlaku, ki bi njeno opito vožnjo ob še nekoliko bolj nesrečnih okoliščinah lahko plačal tudi z življenjem, za vse skupaj ni nikoli opravičila, sodni proces pa je označila zgolj za krinko, s katero so želeli upravičiti njen odpoklic iz Sarajeva. Prav tako svoje obsodbe ni želela pripisati precej trdnim dokazom, temveč je krivce iskala v tožilskih vrstah, češ da so podlegli pritisku medijev in javnosti.
