Finančni minister Uroš Čufer je bil tisti, ki je po naših informacijah na včerajšnji seji vlade poskrbel za presenetljiv zasuk: namesto protikriznega davka bo vlada najprej povišala splošno in znižano stopnjo DDV na 22 oziroma 9,5 odstotka. Razloga: protikriznega davka, o katerem so od ponedeljka krožile na moč različne stopnje in osnove, prav tako pa protislovne informacije o možnih zavezancih, v tako kratkem času ni bilo mogoče tehnično pripraviti. Na drugi strani pa DDV ne bo prizadel izvoznikov.
Na tiskovni konferenci po seji vlade je premierka Alenka Bratušek izjavila, da vlada z višjim davkom na dodano vrednost, novimi davki na nepremičnine, sladke pijače, loterijske srečke in še nekaterimi ukrepi na prihodkovni strani računa na dobre pol milijarde evrov dodatnih proračunskih prilivov (na letni ravni), približno toliko pa naj bi prinesli tudi varčevalni ukrepi. Glede slednjih se vlada zanaša pretežno na Zujf in druge še veljavne ukrepe vlade Janeza Janše ter seveda na zanjo ugoden razplet pogajanj s sindikati javnega sektorja o znižanju plačne mase za 138 milijonov evrov. Če tolikšnega prihranka pri plačah uradnikov in javnih uslužbencev ne bo, se bomo v srečno 2014 morda vendarle zbudili tudi s protikriznim davkom. Glede na to, kaj so predstavniki koalicijskih strank izjavljali ta teden, je presenetljivo, da se je vlada po zagotovilih Bratuškove za povišanje DDV odločila soglasno. Menda naj bi bil pomemben argument tudi, da bo to pravičneje porazdelilo obremenitve državljanov, kot bi jih krizni davek. Nič presenetljivega pa ni, da se glede seznama podjetij, ki naj bi bila kar najhitreje prodana, koalicija ni strinjala. Socialdemokratski ministri so namreč glasovali proti.
