Vlada je na včerajšnji seji sklenila, da se začasno odpove kriznemu davku na plače in namesto tega že s 1. julijem dvigne DDV. Splošna stopnja se bo zvišala z 20 na 22, nižja pa iz 8,5 na 9,5 odstotka. Po besedah predsednice vlade Alenke Bratušek so se za dvig DDV, ki je bil sprva načrtovan za prihodnje leto, odločili, ker med vsemi davki najmanj vpliva na gospodarstvo in ker ne gre za začasen, ampak sistemski ukrep. Ob tem je dodala, da je večina evropskih držav DDV zvišala že pred časom in da so stopnje DDV v Sloveniji nižje od evropskega povprečja. Nižjo stopnjo so morali po njenih besedah dvigniti, zato da ne bi porušili razmerja in s tem tistim, ki kupujejo izdelke po višji, prodajajo pa po nižji stopnji, omogočili avtomatičnih neto vračil. »V vladi je bila odločitev o dvigu DDV soglasna,« je dejala Bratuškova in ob tem priznala, da je bil znotraj koalicije odpor do hkratne uvedbe obeh davkov.
Vlada ocenjuje, da bo dvig DDV ob upoštevanju nižje potrošnje prinesel za 250 milijonov evrov dodatnih prihodkov. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je izračunal, da bo zvišal inflacijo za 0,6 odstotka, medtem ko bo gospodarska rast nižja za 0,2 do 0,3 odstotka. Bratuškova je pojasnila, da bo za povprečno družino, ki porabi za hrano od 250 do 260 evrov na mesec, dvig DDV pomenil 2,3 evra dodatnih stroškov na mesec. Ob tem je opozorila, da ni nujno, da se bo celoten dvig prelil v višje cene.
Krizni davek ostaja kot rezerva
Vlada sredi letošnjega leta načrtuje uveljavitev davka na prodajo loterijskih srečk in davka na sladke pijače ter povišanje sodnih taks. Z letom 2014 naj bi bil uveden davek na nepremičnine, zniževanje davka od dohodkov pravnih oseb pa bo ustavljeno.
Bratuškova je dejala, da kriznega davka na plače ne bo treba uvesti prihodnje leto le pod pogojem, če se bo vlada do konca leta s sindikati dogovorila za znižanje odhodkov v javnih financah. Pri tem ima vlada poleg nižanja plač v javnem sektorju v mislih tudi omejevanje izdatkov za socialne transferje in pokojnine. Bratuškova je pojasnila, da to ne pomeni nujno nižanja pokojnin in da gre lahko tudi za dodatke.
Vlada naj bi se aktivneje lotila tudi sive ekonomije. V ta namen bo prioriteta sprejem zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno, poleg tega pa bodo začeli preverjati dohodninske napovedi in jih primerjati s premoženjem zavezancev. Tam, kjer bodo ugotovili odstopanja, bodo obračunali davek, zatem pa se bodo organi pregona ukvarjali z vprašanjem, ali gre za nezakonito pridobljen denar, je dejala premierka.
Nekaj prihodkov naj bi se v proračun nateklo tudi od črnih gradenj. Finančni minister Uroš Čufer je pojasnil, da bodo zanje zahtevali nekakšno nadomestilo, ki ga bo moral lastnik plačevati, dokler bo nelegalno postavljeni objekt obstajal. Pri tem je Čufer opozoril, da to ne bo pomenilo legalizacije črnih gradenj.
Čufer: Vlada potrebuje milijardo evrov
Minister Čufer pravi, da Slovenija za uravnoteženje javnih financ potrebuje trajne ukrepe v višini okoli milijarde evrov. Omenjeni davki naj bi skupaj prinesli okoli 540 milijonov evrov, približno enak znesek pa si vlada obeta tudi na odhodkovni strani. Učinki lanskega zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf) naj bi doprinesli 380 milijonov evrov, o preostalih 160 milijonih evrov pa se vlada v teh dneh, kot je znano, pogaja s sindikati javnega sektorja.
Vlada je včeraj sprejela tudi sklep o prodaji 15 podjetij, med drugim Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in Telekoma, iz katerih načrtuje država popoln umik. Predsednik DL Gregor Virant je novinarjem takoj po seji vlade povedal, da odločitev glede paketa privatizacije ni bila enotna in da so proti glasovali trije ministri iz vrst SD.
Po Čuferjevih ocenah bo javnofinančni primanjkljaj Slovenije letos znašal 7,8 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se znižal na okoli 3,3 odstotka. Strukturno (torej ob neupoštevanju gospodarskega cikla) naj bi Slovenija javne finance izravnala do leta 2017. Javni dolg, ki trenutno znaša 61 odstotkov BDP, naj bi se zaradi ukrepov za sanacijo bank povečal za približno 10 odstotnih točk. Čufer ocenjuje, da se bo skozi proces privatizacije javni dolg zmanjševal in se postopno znižal na raven okoli 55 odstotkov.
Dokončna verzija nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti bo po besedah premierke končana danes, ko ju mora vlada tudi posredovati evropski komisiji. Bratuškova je prepričana, da bodo v Bruslju zadovoljni. »Gre za program, ki bo Sloveniji omogočil, da ostane popolnoma suverena država,« je poudarila.
Trgovinska zbornica svari pred posledicami
Precej manj zadovoljni kot bodo v Bruslju, so v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). Opozorili so, da je dvig DDV v razmerah, ko se je realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno od lani znižal za okoli 10 odstotkov, pri čemer se je prodaja določenih segmentov blaga znižala tudi do 40 odstotkov, povsem napačen ukrep. Zaradi nižje potrošnje bo namreč zbranega manj DDV, zaradi nižjih prihodkov pa tudi manj davka od dobička, pravijo na TZS.
V programu stabilnosti pogrešajo konkretne projekcije o vplivu dviga DDV na zasebno potrošnjo, prav tako pa tudi projekcije, na osnovi katerih bi vlada pojasnila, na kakšen način bo tak ukrep ublažil krizo in nadaljnje pešanje slovenskega gospodarstva. TZS dodatno skrbi dejstvo, da bo vlada dvig DDV uvedla že s 1. julijem 2013, s čimer gospodarstvu ne pušča dovolj časa za pripravo ustreznih ukrepov, ki bi morda lahko ublažili posledice. Po oceni TZS rešitev javnofinančne situacije ni v dvigu davkov, temveč v ukrepih za rast gospodarstva, izboljšanje poslovnega okolja podjetij, zmanjšanje sive ekonomije, preprečevanje davčnih utaj in predvsem za pospeševanje potrošnje.
Umik kriznega davka ni vplival na pogajanja
Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), je po včerajšnjih pogajanjih z vladno stranjo, ki so se končala brez napredka, povedal, da umik kriznega davka ni vplival na pogajanja. »Kot nam je znano, je krizni davek zgolj odložen in se ne bo uvedel le v primeru, da se znižajo plače javnih uslužbencev,« je dejal Štrukelj.
Sam ocenjuje, da je bil krizni davek umaknjen pod pritiskom državljanov, »najverjetneje tistih z najvišjimi plačami«, ki so v včerajšnjih medijih prebrali izračune učinkov na posameznike. Štrukelj tudi ugotavlja, da kriza očitno le ni tako globoka kot je bila pred še tremi dnevi, če si lahko vlada kar tako privošči odložitev davka, ki naj bi prinesel 300 milijonov evrov.
