Predsednica vlade Alenka Bratušek je zaradi razhajanj z opozicijo, ki vztraja, da mora državni zbor najprej odločati o vpisu fiskalnega pravila v ustavo, šele nato o referendumskih spremembah ustave, na sinočnjem političnem vrhu predlagala kompromis. Državni zbor bi po njenem predlogu obe izredni seji opravil prihodnji teden – najprej tisto o fiskalnem pravilu, nato še o spremembah referendumske ureditve – jutri pa bi vlada tudi opozicijskim strankam predstavila podrobne ukrepe za zajezitev proračunskega primanjkljaja.
Čakajoč na Janeza Janšo
Ti ukrepi bodo del programa stabilnosti, ki ga bodo na današnjem koalicijskem vrhu obravnavale vladne stranke. Toda SDS je edina stranka, ki tega kompromisnega predloga ni sprejela. Najverjetneje zato, ker vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko in podpredsednik stranke Zvonko Černač, ki sta SDS zastopala na sinočnjem sestanku, takšne odločitve nista upala sprejeti. Predsednika Janeza Janše pa tudi na tokratni vladni vrh ni bilo, čeprav je bil na njegovo željo s 25. aprila prestavljen na 5. maj.
Virantov »lep kompromis«
Sklic jutrišnje izredne seje o vpisu fiskalnega pravila v ustavo je zahtevala SDS, zato je od nje odvisno, ali bo seja preložena na naslednji teden ali ne. Danes do 12. ure ima SDS tako čas, da sporoči svojo odločitev. Ker pa so koalicijske stranke (PS, PS, SD, DL in DeSUS) po včerajšnjem političnem vrhu imele še samostojen »bojni posvet«, so na njem po naših informacijah sklenile, da bodo v primeru, če jutrišnja izredna seja bo, izglasovale, da se ustavni zakon o fiskalnem pravilu vrne na ustavno komisijo državnega zbora (DZ). Ta je edina pristojna za morebitne spremembe in popravke tega zakonskega predloga, v katerem za zdaj piše, da bo Slovenija fiskalno pravilo (uravnoteženje prihodkov in izdatkov državnega proračuna) uveljavila leta 2015.
Medtem ko opozicija vztraja pri tej letnici, jo želijo koalicijske stranke popraviti na 2017, prvak Državljanske liste Gregor Virant pa je pred sinočnjim političnim vrhom celo predlagal »lep kompromis« – uveljavitev fiskalnega pravila leta 2016. Toda razprave o Virantovem predlogu včeraj ni bilo. Vladni izračuni namreč kažejo, da bi že začetek izvajanja fiskalnega pravila leta 2017 terjal povečanje prihodkov ali znižanje odhodkov države za okoli 400 milijonov evrov, če bi ga uveljavili leta 2016, bi bil ta znesek 600 milijonov, v primeru uveljavitve leta 2015 pa 800 milijonov evrov.
Danes se bo koalicija znova sestala in obravnavala program dela vlade, nacionalni reformni program in program stabilnosti. V programu stabilnosti bodo zapisani ukrepi (najverjetneje dvig DDV, obdavčitev nepremičnin, krizni davek na prejemke državljanov...), ki jih bo vlada izpeljala, da bi zmanjšala velikansko proračunsko luknjo. Oba dokumenta mora Slovenija do četrtka, 9. maja, poslati v Bruselj, a do sinoči za vsebino programa stabilnosti niso vedele niti koalicijske partnerice, kaj šele socialni partnerji in opozicija. »Kdaj bodo predlagane ukrepe uskladili z opozicijo, kdaj bodo o njih razpravljala delovna telesa državnega zbora?« se je ob tem vprašal predsednik SLS Franc Bogovič in dodal, da dejstvo, da vlada še ni predstavila jasnih in konkretnih ukrepov, vpliva na strmoglavljenje bonitetnih ocen Slovenije in s tem na »pregrešno drago zadolževanje, kot ga je izpeljal finančni minister Uroš Čufer z zadnjo izdajo dolarskih obveznic«.
Bratuškova obljubila predstavitev ukrepov
Predsednica vlade Alenka Bratušek je zato vsem političnim strankam sinoči obljubila, da jim bo vlada jutri predstavila natančne ukrepe, ki bi bili podlaga za odločanje, kdaj uveljaviti fiskalno pravilo. Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak nam je povedala, da so v ta kompromis privolili. »Tudi če bi letnico uveljavitve fiskalnega pravila odložili, želimo konkretne podatke, kako bomo v tem času vseeno varčevali ali zmanjševali proračunski primanjkljaj. Tudi če bi fiskalno pravilo začeli izvajati šele leta 2017, bi morali vseeno izvajati reformne ukrepe. Hočemo vedeti, katere. Bojimo se, da bomo te ukrepe spet preložili na neka prihodnja leta, na prihodnje vlade in da zdaj ne bomo naredili dovolj za znižanje proračunskega primanjkljaja,« ocenjuje Novakova.
Za preložitev obeh izrednih sej o ustavnih spremembah na prihodnji teden je tudi Franc Bogovič, vendar pod pogojem, da jim vlada že jutri predstavi ukrepe, ki bodo zapisani v programu stabilnosti, kajti: »To ni kar eden od mnogih programov stabilnosti, saj gre v enem delu za poseg v ustavo, v drugem pa za zelo ostre ukrepe, s katerimi bo treba uravnotežiti proračun in zato poseči v pravice zaposlenih, v pokojnine, socialne pomoči. Ukrepi bodo najbrž segli tudi do občin...«
