Pri vodenju Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in njenega 1,3 milijarde evrov vrednega projekta blok 6 domala vse niti očitno še vedno vleče nekdanji direktor Uroš Rotnik, ki je zaradi suma zlorabe položaja od lani pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).
To dokazuje dokument, ki smo ga pridobili v uredništvu Dnevnika. Gre za elektronsko sporočilo, ki ga je v začetku marca z zasebnega elektronskega naslova poslal aktualni direktor TEŠ Peter Dermol, takrat še neformalna desna roka začasnega prvega moža Franca Rosca. Prejele so ga tri osebe: nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik, njegov nekdanji namestnik Bojan Brešar in dolgoletna »hišna« odvetnica TEŠ Anita Dolinšek, ki je sodelovala tudi pri pripravi pogodbe z Alstomom o dobavi tehnološke opreme, po januarskem odstopu direktorja Simona Tota pa ima spet pomembno vlogo v elektrarni.
Dermol – »oficir za zvezo« z Rotnikom
Zakaj se je Dermol odločil pisati Rotniku, ki od zamenjave pred skoraj tremi leti nima nobene formalne vloge v TEŠ, saj po novem vodi Komunalno podjetje Velenje, in Brešarju, ki se je v elektrarni na novo zaposlil šele sredi marca? Kot je razvidno iz dopisa, jima je dejansko preposlal novinarska vprašanja, ki jih je pred tem prejel od dopisnice TV Slovenija. To je zanimalo, kako napreduje gradnja bloka 6 v času, ko še ni bilo uradno znano, ali bo Evropska investicijska banka (EIB) odobrila črpanje 440 milijonov evrov vrednega posojila, ki ga je najel TEŠ. Natančneje, novinarka je želela izvedeti, koliko delavcev in podizvajalcev ima Alstom še na gradbišču v Šoštanju.
Šlo je torej za aktualne podatke tehnične narave, ki bi jih morali vodilni pri 1,3 milijarde evrov vredni naložbi, katere financiranje je v pomembni meri zavarovano s poroštvi države, kadar koli vedeti »iz glave«. A v TEŠ to očitno ni tako. Takratni začasni direktor Rosec se je tudi ob prejetju povsem običajnih vprašanj znašel v zadregi. Prek Dermola, ki je (bil) očitno nekakšen »oficir za zvezo« z nekdanjimi vodilnimi v TEŠ, je o njih obvestil Rotnika in Brešarja. »Direktor predlaga, da bi se vprašanja posredovala (finančnemu svetovalcu TEŠ, op. p.) Tomažu Menihu in da bi se z njim posvetovala,« je zapisal Dermol.
Dokaz o obstoju para-TEŠ?
Iz samega sporočila je mogoče sklepati še vsaj dvoje. Prvič, da sta bila Rosec in Dermol z Rotnikom in Brešarjem v zadnjih mesecih očitno v rednih stikih. Dopisa namreč Dermol ni začel s pozdravom, kar priča o tem, da so bili stiki med njimi pogosti. In drugič, da sta imela tako Rosec kot Dermol v razmerju do Rotnika in Brešarja močno podrejeno vlogo. Dermol ju je namreč obvestil o direktorjevem »predlogu«, s katerim sta očitno morala soglašati še Rotnik in Brešar.
Vse skupaj daje zadnjim kadrovskim zamenjavam v TEŠ, ki jih je nadzorni svet izpeljal ob soglasju Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in njegovega generalnega direktorja Blaža Košoroka, nove, celo srhljive razsežnosti. Upravičeno je tako mogoče domnevati, da dejanski vladarji TEŠ in trenutno največjega infrastrukturnega projekta v Sloveniji ne sedijo v upravni stavbi elektrarne, ampak drugje. Če sta namreč Rosec in Dermol prosila Rotnika za soglasje pri popolnoma neškodljivih novinarskih vprašanjih, je težko verjeti, da sta sama sprejemala druge, precej zahtevnejše poslovne odločitve.
V Šoštanju brez odgovorov na vprašanja
Pri tem je ključen podatek, da sta Rotnik in Brešar TEŠ vodila prav v času, ko je pri projektu blok 6 po ugotovitvah komisije za preprečevanje korupcije (KPK) prišlo do številnih nepravilnosti in sumov storitev več kaznivih dejanj. Spomnimo, KPK je februarja lani med vmesnimi ugotovitvami med drugim navedla, da je poslovodstvo TEŠ Alstomu leta 2007 omogočilo vpogled v poslovne skrivnosti konkurenčnega ponudnika za glavno tehnološko opremo, ki jo je poslal Siemens, in opozorila, da je bil 1,3 milijarde evrov vreden projekt zasnovan in izpeljan netransparentno. Posle v projektu poleg NPU, ki je v lanskih hišnih preiskavah pridržal Rotnika in Brešarja, še vedno preiskuje tudi Evropski urad za boj proti prevaram (OLAF), na obstoj suma korupcijskih tveganj pa naj bi opozorile tudi notranje službe v EIB.
Na Dermola smo naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, ali je bil v zadnjih dveh mesecih kadar koli v stiku z Rotnikom, v kakšnih zadevah in ali se je z njim po imenovanju na čelo TEŠ kadarkoli sestal. Vprašali smo ga še, ali lahko zanika, da je Rotnika obvestil o novinarskih vprašanjih, ki jih je prejela TEŠ, in zakaj je to storil glede na dejstvo, da Rotnik že več let ni zaposlen v elektrarni. Odgovorov v skoraj treh tednih nismo prejeli, prav tako nihče ni ovrgel verodostojnosti sporočila. Rotnik za komentar ni bil dosegljiv.
