Delovne izkušnje je pridobila v podjetju z mladimi Kitajci

Poleti sem nameravala obiskati prijatelja, ki je tam končeval svoj študij in opravljal prakso, ob tem pa me je prešinila ideja, da bi nekajtedenski obisk spremenila v delovno izkušnjo.

Iskanje je res terjalo veliko potrpežljivosti. Doma sem pregledala ogromno spletnih strani, iskanje pa je trajalo še toliko dlje, ker nisem želela delati v mednarodnem okolju, ampak prav v podjetju. Tedne in tedne sem vsak dan iskala po več ur, prevajala pismenke, na koncu pa sem gledala samo še za kitajskimi podjetji z angleškimi spletnimi stranmi, saj je bilo tako lažje.

Poslala sem približno petnajst prošenj. Večinoma so mi vsi odgovorili, v eni izmed agencij za oblikovanje pa so ravno potrebovali nekoga za delo čez poletje. Opravili smo pogovor prek skypa in podpisali pogodbo, še preden sem prispela tja. Nato pa sem dobila še en pozitiven odgovor od kitajskega zagonskega podjetja, za katero sem izvedela prek spletne skupnosti Couchsurfing. Mlad Kitajec, ki je ravno stopil na podjetniško pot, mi je priporočil eno najbolj uglednih podjetij med zagonskimi podjetji. In ti so si me res želeli, saj v Aziji podjetje, ki ima med zaposlenimi vsaj eno osebo z zahoda, velja za mednarodno in je bolj cenjeno.

V agenciji za oblikovanje sem bila slab mesec dni, delala sem raznolike stvari. Odpirali so novo trgovino z oblikovalskimi izdelki in ukvarjali smo se s tem, kako naj bi bila ta videti. Lahko sem izrazila svoje ideje, vendar večina zaposlenih ni govorila angleško, zato se nisem mogla najbolj vklopiti.

V drugem podjetju pa je bilo super! Moje delo je obsegalo komuniciranje s tujimi podjetji, pisanje promocijskih besedil, odgovorna sem bila za družbena omrežja. Sodelavci so bili stari približno 26 let in razen šefa so vsi znali angleško. Prav vsi smo bili v istem delovnem prostoru, ni bilo čutiti hierarhije. Vsak dan smo imeli sestanke v angleščini, kjer smo se postavili v krog in pripovedovali, kakšne so bile naše naloge prejšnje dni, kaj delamo in kaj nameravamo v prihodnje. To je res dobra motivacija, saj si želiš v takem trenutku povedati čim več.

Bolj zato, ker je njihova aplikacija Doit.im – nekakšen načrtovalnik opravil za različne platforme – v angleškem jeziku.

Jo pa uporablja že več kot tri milijone svetovnih uporabnikov. Sploh doma so od leta 2009 z Doit.im doživeli velik uspeh, uspešni pa so postali tako, da so posnemali najboljše. Na Kitajskem podjetja ne iščejo poti, kako izstopati, ampak sledijo že uveljavljenim, to, da te nekdo posnema, pa je potrditev, da delaš zelo dobro.

Nismo se spraševali, s čim prekositi konkurenco, ampak kaj imajo drugi tovrstni izdelki, česar mi nimamo. Enako je bilo pri oglaševanju. Ko smo iskali oglasne prostore, sem predlagala, da bi naredili gverilo, pa mi je šef mirno odgovoril, naj samo pogledam, kaj počne konkurenca, in ji sledim. Manj je prostora za nove ideje, včasih si asistentka sploh ni upala šefu prenesti mojih predlogov. Hotela sem na spletu predstaviti ekipo, a je bilo to zanje nesprejemljivo, saj so prepričani, da bi kupci ob vedenju, da je njihov izdelek iz Kitajske, mislili, da ni dober.

Delala sem od pol desetih do šestih popoldne, drugi so delali pozno v noč. V času dveurnega premora smo šli ekipno na kosilo, nato pa je sledil čas za počitek. Imajo celo sobe za spanje, tudi iz mize smo lahko izvlekli ležalnik in po kosilu kakšno urico dremali. Spanje jim veliko pomeni, nič ni nenavadnega, če sodelavec sredi službe sklene roke, položi glavo nanje in malo zadrema. (smeh) Tudi sicer delo poteka s počasnejšim tempom kot pri nas. Rekli so mi: »Naredi facebook natečaj, nimaš roka, kot se ti zdi.« Res si vzamejo čas za premislek, se ves teden ukvarjajo z enim problemom, ga dobro premislijo in sprejmejo dobro odločitev.

Res je. Takšno stvar sem opravila v pol dneva in potem spraševala, kaj naj še naredim, ali lahko predlagam to in ono, njihov odgovor pa je bil: »Kar lepo počasi.« Vendar to ne pomeni, da niso delavni, saj delajo tudi ob sobotah in tudi praznike vedno nadomestijo ob koncih tednov.

Na Kitajskem so odprte mnoge priložnosti. Ne vem, kako je z ustanavljanjem podjetij, sem pa to videla z vidika zaposlovanja mladih. Najprej sem mislila, da bo nemogoče najti službo, pa to sploh ni bilo res! Delodajalci so odprti, v tebi vidijo nekaj pozitivnega, ne samo stroškov. Pri nas ti dajo večinoma vedeti, da si samo študent, in ti ne dajo odgovornosti, na Kitajskem pa mi je šef dejal: »Ti si sedaj edina iz marketinga, zato boš vodila vse.« Zanje ni to nič posebnega, jaz pa sem se zares veliko naučila.