Če kdo, potem Jupp Heynckes ve, da prednost štirih zadetkov iz prve tekme ne pomeni zagotovljenega napredovanja. Je namreč zadnji trener, ki je iz evropskega tekmovanja izpadel, potem ko je imel prednost štirih golov. Zgodilo se je leta 1985, ko je kot trener Borussie iz Mönchengladbacha prišel na povratno tekmo polfinala pokala Uefa s prednostjo 5:1, nato pa proti Realu izpadel po porazu z 0:4 v Madridu.
V sredo zvečer se je Heynckes vrnil v Španijo in ponovno je imel štiri zadetke prednosti. Tokrat mu je nasproti stala Barcelona, toda nemški trener je znal uporabiti 28-letne izkušnje. Barcelone se je lotil na enak način kot prejšnji teden in katalonsko moštvo še enkrat visoko premagal. Skupna zmaga s 7:0 jasno nakazuje, da evropski nogomet dobiva novega kralja. Z enako silo, kot je v najboljših časih tekmece premagovala Guardiolova Barcelona, jih letos Heynckesov Bayern.
Po koncu sezone bo zapustil bavarsko prestolnico, kar je razkril že lanskega avgusta. »Začel bom z novim poglavjem v življenju,« je rekel in napovedal upokojitev. Dobro je vedel, da Bayern išče novega trenerja in da je glavna tarča Josep Guardiola. Kljub temu ni bil vesel, ko je vodstvo kluba novega trenerja potrdilo že januarja, saj so moštvo čakali ključni meseci. Enako so ga prizadela novinarska vprašanja, ali bo pomoč iskal pri Guardioli, nekdanjemu trenerju katalonske zasedbe, potem ko je Bayernu polfinalni žreb namenil Barcelono. »Da bi poklical Pepa? Prosim, spoštujte moje delo,« je bil razočaran. »Jaz zagotovo ne potrebujem nasvetov, saj poznam Barcelono tako dobro kot Bayern.«
V bavarskem klubu so mu ponudili, da bi po koncu trenerske kariere ostal pri Bayernu na eni od direktorskih funkcij. »Me ne zanima. Takšno službo lahko opravljam samo v Borussii Mönchengladbach, ki je klub mojega življenja,« je dejal. Za Borussio (M) je igral večino svoje nogometne kariere. Na 369 tekmah v nemški bundesligi je zabil 220 golov, s čimer je tretji najboljši strelec tekmovanja vseh časov. Več sta jih zabila zgolj Gerd Müller (365) in Klaus Fischer (268). Takoj ko je leta 1978 končal igralsko kariero, je postal trener. Oboje v Borussii Mönchengladbach.
Velik del svoje trenerske kariere je preživel v Španiji. Da je še vedno izvrsten poznavalec dogajanja na Pirenejskem polotoku, je dokazal lani, ko se je osebno zavzel, da je Bayern za 40 milijonov evrov, kar je bila najvišja odškodnina v zgodovini nemške lige, pripeljal mladega Javija Martineza iz Athletica Bilbaa. »Nihče pri Bayernu ga ni poznal. Franz Beckenbauer je mislil, da se pogovarjamo o znamki kave,« je dejal.
Če bo Bayern 25. maja v Londonu postal evropski prvak, bo Heynckes četrti trener v zgodovini lige prvakov, ki bi lovoriko osvojil z dvema različnima kluboma. Evropski prvak je bil že leta 1998, ko je vodil madridski Real, toda le teden dni kasneje je ostal brez službe. Zameril se je tedanjemu predsedniku Reala Lorenzu Sanzu, ker je premalo priložnosti ponudil njegovemu sinu Fernandu Sanzu. Ta je pri Heynckesu igral le tedaj, ko ni imel na voljo nobenega drugega centralnega branilca.
Marali ga niso niti španski novinarji. Heynckes je bil za njih preveč resen, tiskovne konference so bile dolgočasne, v njegovem zasebnem življenju pa ni bilo nobenih škandalov. Ker je redkobeseden in ker na treningih dolgo časa ne spregovori besede, so mu igralci Reala nadeli vzdevek »El autista«. Igralci so se pred treningom šalili: »Le kaj nam bo avtist danes poskušal razložiti.« Kljub temu so ga imeli Realovi nogometaši radi, saj je mož beseda, ki med igralci ne dela razlik, četudi je med njimi predsednikov sin.
Da ima dobre odnose z vsemi v ekipi, potrdijo praktično vsi nogometaši, ki jih je v karieri treniral. »Za nas je kot oče,« pravi branilec Bayerna Jerome Boateng. Enako je trdil vratar Robert Enke, ki pa je v svoji avtobiografiji izpostavil tudi eno slabo Heynckesovo lastnost. »Ko čuti pritisk, da gredo stvari narobe, hitro izgubi živce in se razpoči z vpitjem nad igralci,« je zapisal Enke, ki je leta 1999 po zaslugi Heynckesa postal kapetan Benfice, deset let kasneje pa je storil samomor.
Bayern je letos do finala prišel s skalpi ekip, ki prihajajo zgolj iz najboljših lig v Evropi. Najprej je odpravil angleški Arsenal, nato italijanski Juventus, zdaj špansko Barcelono, v finalu pa ga čaka še nemška Borussia Dortmund. Z izjemno sezono je Heynckes znova postal zanimiv za številne evropske klube. Mnogi bi ga radi videli ravno kot naslednika Joseja Mourinha, a Heynckes je dejal, da se v Madrid ne bo več vrnil: »9. maja bom star 68 let. V nogometu sem že petdeset let kot igralec in trener. Mislim, da je to dovolj, da grem v pokoj.«
