V sporočilu predsednici vlade Alenki Bratušek in poslancem ob bližnjem prazniku dela se v Sindikatu upokojencev Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) sklicujejo na analizo, ki jo je pripravil Inštitut RS za socialno varstvo, ki je po njihovem pokazala na vse negativne učinke, na katere so v SUS opozarjali že v procesu obravnave in sprejemanja v DZ.
Zaradi nezmožnosti plačevanja zapuščajo domove za starejše
V sindikatu tako navajajo, da se je število prejemnikov varstvenega dodatka znižalo skoraj za dobre tri četrtine iz 46.752 prejemnikov v decembru 2011 na le 10.386 decembra 2012. Glavni razlog je po njihovem prepričanju v zakonski ureditvi o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremične prejemnikov varstvenega dodatka.
Do varstvenega dodatka po novi zakonodaji niso upravičeni niti tisti, ki so vključeni v celodnevno institucionalno varstvo. »Mnogi starejši zato zapuščajo domove starejših, saj sami in njihovi otroci ne zmorejo plačevati bivanja v domovih,« ugotavljajo v sindikatu in dodajajo: »Oblastniki so zadovoljni, saj so na račun sprememb v ureditvi varstvenega dodatka že prihranili 35 milijonov evrov.«
V SUS opozarjajo še, da višina minimalnega osebnega dohodka ne temelji na izračunanih minimalnih stroških. Ti znašajo 385 evrov, medtem ko se je minimalni osebni dohodek z interventnim zakonom znižal na 260 evrov. Če se ta dohodek primerja z višino prejemke, ki definira tveganje revščine in je po zadnjih podatkih 600 evrov, pa to pomeni, da znesek minimalnega osebnega dohodka predstavlja le 43 odstotkov meje stopnje tveganja revščine.
Dodatek za poravnanje obveznosti, ne pa luksuz
Sindikat je kritičen tudi do odvzema letnega dodatka vsem upokojencem s pokojnino, višjo od 622 evrov, ki ga je prinesel lani sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ. Kot spominjajo v SUS, so ves čas opozarjali, da letni dodatek »mnogim upokojencem predstavlja le možnost, da poravnajo vse svoje obveznosti in nikakor ne 'luksuz'«.
Zaradi naštetega in ker nova socialna zakonodaja vsebuje še vrsto drugih problematičnih ureditev, v SUS od pristojnih ministrstev in vlade pričakujejo, da bo nemudoma pristopila k pripravi sprememb socialne zakonodaje.
Tako naj vlada preuredi pravico do varstvenega dodatka tako, da ta ne bo socialna pomoč in da ta prejemek ne bo pogojen z zaznambo prepovedi odtujitve premoženja. Prav tako pričakujejo, da bo vlada vrnila pravico do varstvenega dodatka upravičencem, ki so nastanjeni v domovih za starejše, ter zvišala znesek minimalnega dohodka.
V SUS poleg tega pričakujejo spremembo zakonskih določil, ki po njihovem neustrezno urejajo obdobja, za katera se ugotavlja višina prejemkov in premoženja, ter obdobja, za katera se ugotavljajo pravice. Prav tako naj se pravica do letnega dodatka še letos določi tako, da bodo do njega upravičeni upokojenci, katerih pokojnine ne presegajo neto zneska povprečne plače. Nazadnje predlagajo uvedbo stalne ekonomske raziskave o potrošnji upokojencev, na podlagi katere bo mogoče ugotavljati realno vrednost pokojnin in socialno sliko upokojencev.
