Tako kot v Veliki Britaniji je tudi na Nizozemskem eden največjih praznikov rojstni dan monarha, ki ga praznujejo danes. Letos je še večji praznik, saj ga bodo združili s kronanjem prestolonaslednika princa Viljema Aleksandra, ki bo prvi kralj po več kot stotih letih. Kraljica Beatrix se je kot že tretja kraljica zapored v skladu s tradicijo odločila abdicirati na svoj 75. rojstni dan.
S piva na vodo
To je nekaj, kar britanski monarhinji Elizabeti II., sveto predani dolžnosti, ne pride na misel, čeprav je pred kratkim praznovala 87. rojstni dan in ima britanski prestolonaslednik princ Charles že 64 let in rekord v čakanju na prestol. Njegov nizozemski kolega ga bo zasedel star komaj 46 let. Medtem ko je bil Charles vedno resen, je bil Viljem dolgo, posebno v študentskih letih, znan predvsem kot legendarni pivopivec »princ Pils«. Ko se je zresnil, je postal znani izvedenec za vodo pri Združenih narodih in poslovnež, ki se bo moral kot kralj s pretežno ceremonialno vlogo v ustavni monarhiji odpovedati dosedanji karieri.
Zamenjave na prestolu na Nizozemskem ustvarijo podobne izbruhe domoljubja kot na Otoku, res v drugačni barvi: v Britaniji so rdeče-modro-beli, v barvah zastave union jack, na Nizozemskem pa oranžni, po »oranžnem« princu Viljemu I. iz dinastije Oranje-Nassau, ki ga imajo za očeta naroda: leta 1554 je postal nizozemski upravitelj. Nizozemska je neodvisna kraljevina šele od leta 1815.
Na Otoku so praznovali zadnje kronanje v zgodovini tisočletne monarhije leta 1953, leto po tistem, ko je prestol nasledila Elizabeta II., ki na njem sedi že 61 let. Njena sodobnica je bila prej babica princa Viljema, ki bo danes postal njen kolega; kot njegova mati. Babica je bila kraljica Juliana, ki je zasedla prestol leta 1948. Odpovedala se mu je leta 1982, pri 75 letih (umrla je leta 2004, stara 96 let) in ga prepustila hčerki Beatrix, ki bo danes naredila enako in prestol prepustila najstarejšemu izmed treh sinov.
Viljem noče biti številka
Novi kralj bi moral biti Viljem IV., pa bo samo Viljem, ker »noče biti številka«. Sam pravi: »Biti kralj je služba z vsebino. Čeprav ji včasih sarkastično rečejo služba za rezanje trakov, je pomembna.« Kronanja na Nizozemskem niso ravno kronanja in so veliko enostavnejša in cenejša od britanskih. Viljem bo zaprisegel pred obema domovoma parlamenta na posvetni ceremoniji, med katero mu na glavo ne bodo položili krone, ki je monarhi ne nosijo. Na Otoku je kronanje največja in najdražja verska ceremonija z veliko gosti (leta 1953 jih je bilo 8000), ki jo vodi canterburyjski nadškof, med katero ima monarh na glavi težko imperialno krono, ki jo nosi tudi ob drugih posebnih priložnostih. Nizozemska monarhija je bila zaradi ljubezni leta 1965 v podobni krizi kot britanska leta 1936, ko se je takratni novi kralj Edvard VIII. hotel poročiti z razvezano ameriško katoličanko Wallis Simpson in se je raje odpovedal prestolu kot možači Wallis. Kraljica Beatrix se je leta 1965 kot princesa in prestolonaslednica zaročila z nemškim plemičem in diplomatom, princem Clausom Amsberškim, ki je postal njen mož. Po Nizozemski so izbruhnili protesti, ker je od druge svetovne vojne, med katero je Nemčija okupirala Nizozemsko, čeprav je ta leta 1939 razglasila nevtralnost, minilo le dvajset let. Protesti manjšega obsega so bili tudi leta 1980, ko so jo okronali.
Monarhija je kot seks
Princ Claus, ki je umrl leta 2002, je z leti pridobil spoštovanje Nizozemcev, katerih velika večina obožuje monarhijo zaradi podobnih razlogov kot Britanci svojo: ker monarhija podobno kot seks svetu dobro prodaja Nizozemsko in vse nizozemsko. Republikansko gibanje v obeh državah je zelo majhno, a nekateri nasprotniki Nizozemske so veliko večji skrajneži: med ponesrečenim napadom na kraljevo družinsko parado leta 2009 je umrlo sedem ljudi.
Nobenemu britanskemu princu ne bi prišlo niti na misel, da bi ženo poiskal tam, kjer jo je kmalu princ Viljem. Njegova princesa, ki bo danes postala kraljica Maxima, je glamurozna 45-letna nekdanja investicijska bankirka iz Argentine, s katero so Britanci sprti zaradi Falklandskih otokov. Bodoči kraljevi par ima tri hčerke. Vezi med dvema dvoroma so zelo prijateljske. Najbolj so se spletle po napadu nacistične Nemčije leta 1940, ko je nizozemska kraljeva družina skupaj z vlado pobegnila v Anglijo.
Na Otoku se zdravi drugi sin kraljice Beatrix, 44-letni princ Johan Friso, ki je s poškodovanimi možgani v komi že od marca, ko ga je med smučanjem po nezavarovani progi v Avstriji zasul plaz, iz katerega so ga rešili po petnajstih minutah.
