Po bostonskem napadu se je kar samo vsililo vprašanje, v kakšni nevarnosti so bodo znašli športniki na zimskih olimpijskih igrah pod Kavkazom v ruskem Sočiju. Jegor Engelhart, neodvisni moskovski varnostni analitik, je za Reuters včeraj komentiral, da je »to isto, kot če bi olimpijado organizirali v Bejrutu«. Rusija se očitno tega zaveda že dlje časa in sam bostonski dogodek ne bo imel nobenega vpliva na varnostne priprave v Sočiju. Tam že zdaj vlada izredno stanje, po 1. juliju letos pa bodo varnostne ukrepe še poostrili, tako da se jim na olimpijska prizorišča, ki so še v gradnji, ne bo mogla pritihotapiti niti nedolžna miš.
V Sočiju mislijo na vse
»Nobenih dodatnih ukrepov ne bomo sprejeli zaradi napadov v Bostonu, smo pa upoštevali vse možne nevarnosti,« so sporočili z ruskega notranjega ministrstva ter dodali, da so že do zdaj večkrat preigrali vse odgovore nanje. Čez dobra dva meseca pa bo celotno prizorišče olimpijskih iger pod posebnim varnostnim režimom, pri čemer imajo ti ukrepi tudi po navedbah tujih poročevalcev vso podporo večine tamkajšnjega prebivalstva. Militantneži tako v Čečeniji kot tudi v od Rusije že osamosvojenih kavkaških državah so se odločno distancirali od bratov Carnajev, so pa nekateri med njimi ob zatrjevanju, da ZDA nikakor niso njihov cilj, omenjali, da je to Rusija. Tudi zaradi tega tokrat Moskva tesno sodeluje z Washingtonom pri raziskovanju ozadja bombnega napada v Bostonu, s katerim sicer noče imeti nikakršne povezave.
Delegacija ameriškega veleposlaništva v Moskvi je zato brez zapletov in ob izdatni pomoči ruske zvezne varnostne službe FSB v Dagestanu opravila daljše pogovore s staršema bostonskih bombnih napadalcev Tamerlana in Džoharja Carnajeva. V mestu Mahačkala sta njuna oče in mati odgovarjala na številna vprašanja, ameriške predstavnike pa so predvsem zanimali stiki starejšega Tamerlana, ki jih je imel med zadnjim obiskom v Dagestanu. Oče Anzor, Čečen, ki je bil rojen v Kazahstanu, je sicer že pred tem v več intervjujih zatrdil, da sta brata nedolžna in da nista izvedla napadov, v katerih so pred dobrim tednom dni umrli trije ljudje, več kot 200 pa je bilo ranjenih, po navedbah neimenovanih virov pa sta oba starša tudi na zaslišanju vztrajala, da starejši sin ni imel nobene povezave z islamskimi skrajneži.
Čeprav preiskovalci ne objavljajo svojih izsledkov, pa je tudi ameriška televizijska družba NBC v torek zvečer poročala, da na računalnikih in telefonih obeh bratov niso našli nobenih znamenj, da bi bil v zaroto vpleten še kdo drug, ter da sta očitno navodila za izdelavo bomb pobrala na internetu na spletni strani Al Kaide, poimenovani »Inspire«, ki že od leta 2010 širi podobne nasvete in poziva k džihadu. Sestavine za bombo, med njimi smodnik, je v trgovini s pirotehniko v zvezni državi New Hampshire kupil Tamerlan, ki je za to odštel 200 dolarjev in celo dobil popust, za ohišje pa sta bila ustrezna že dva ekonom lonca. Brata sta se po napadu potuhnila, dokler ni FBI objavil njunih posnetkov. Med begom sta ubila univerzitetnega policista ter ranila še enega policista, nato pa ugrabila voznika športnega terenca, o katerem se ve le to, da je kitajskega rodu. Vzela sta mu bančno kartico in z bankomata dvignila 800 dolarjev. Televizija CBS je poročala, da sta se nameravala odpraviti v New York, kjer bi nadaljevala s skrivanjem ali pa morda z novimi napadi.
Voda na mlin nasprotnikov imigracijske reforme
Bombni napad na bostonski maraton je v ZDA okrepil glasove nasprotnikov imigracijske reforme, za katero podporniki upajo, da bo potrjena že to poletje. Nekaj republikanskih politikov želi, da se odločanje o reformi preloži. Trdijo, da je treba počakati, dokler ne bodo znana dejstva o tem, kako sta lahko dva terorista dobila dovoljenje za bivanje in delo v ZDA prek prošnje za politični azil. Zagovorniki reforme poudarjajo, da gre za ne preveč pametno politično sprenevedanje, saj sta bila pokojni 26-letni Tamerlan Carnajev in njegov 19-letni brat Džohar Carnajev, ko sta s starši zaprosila za politični azil, premlada za razmišljanje o terorizmu. »Dokler ne bomo imeli možnosti, da pogledamo v možgane ljudi in napovemo, kaj bodo storili deset let kasneje, pač ne bomo imeli popolnega sistema za ustavitev priseljevanja nevarnih ljudi,« je v senatu povedala predstavnica organizacije Ameriški glas Lynn Tramonte. de, agencije
