Nacionalni reformni program je del cikla tesnejšega usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik ter strukturnih reform članic EU, t.i. evropskega semestra.
Težave smo sposobni rešiti sami
Na podlagi ocene reformnega in proračunskega načrta nato Evropska komisija za vsako od članic pripravi priporočila, o katerih nato razpravljajo tudi članice unije. Lani je komisija Slovenijo opozorila, da se bo morala pri reformah in urejanju javnih financ bolj potruditi.
Dokument vsebuje oceno uresničevanja priporočil evropskih partneric in pa prihodnje reformne ukrepe Slovenije in je del načrta, s katerim naj bi država mednarodno javnost prepričala o tem, da je svoje težave sposobna rešiti sama.
Zagon gospodarstva in nadaljevanje konsolidacije javnih financ
Vlada v dokumentu kot ključni prioriteti ekonomske politike v letošnjem letu navaja zagon gospodarstva skozi sanacijo razmer v bančnem sistemu, nadaljevanjem strukturnih reform, ukrepi za postopno razdolževanje gospodarstva in izboljšanje poslovnega okolja ter nadaljevanje konsolidacije javnih financ.
Vlada v dokumentu navaja trenutno težavno makroekonomsko okolje in poudarja, da bo konsolidacija javnih financ močno odvisna od okrepitve gospodarske dejavnosti. Uravnoteženje javnih financ bo potekalo na odhodkovni in prihodkovni strani.
Slovenija vnos fiskalnega pravila v pravni red obljublja do konca maja
Slovenija bo zavezo o vključitvi fiskalnega pravila v pravni red izpolnila do konca maja. Do takrat bodo pripravljeni tudi izračuni glede njegove izvedbe, tako da bo »učinkovito delovalo tudi v praksi«. Vlada ob tem napoveduje pripravo izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in spremembe zakona o javnih financah.
Trend nižanja števila zaposlenih v javnem sektorju
Pod prioritetnimi ukrepi na področju javnih financ v dokumentu navajajo, da se bo letos in prihodnje leto na področju stroškov dela zaposlenih v javnem sektorju nadaljeval trend nižanja števila zaposlenih, kakor tudi potrebnih sredstev za stroške dela zaposlenih. Zaostrili bodo politiko zaposlovanja oziroma zmanjšali število zaposlenih za najmanj 1 odstotek na letni ravni. Če se s socialnimi partnerji ne bodo uspeli pogoditi glede sprejema dodatnih ukrepov za znižanje stroškov dela, bo sledil linearni rez plač v javnem sektorju.
Javni sektor naj bi postal učinkovitejši z nadaljnjo odpravo administrativnih ovir in zmanjšanjem zakonodajnih bremen. Skupno program vključuje kar 269 ukrepov. Prav tako napovedujejo prehod javne uprave na elektronsko poslovanje v celoti in nadaljevanje projekta slovenskega javnega elektronskega gradiva.
Nižanje števila sodnikov in odprave sodnih zaostankov
Na področju sodstva vlada napoveduje nadaljevanje aktivnosti na področju zagotavljanja večje učinkovitosti dela pravosodnih organov, zniževanja števila sodnikov in odprave sodnih zaostankov. V letih 2013 in 2014 namerava nadaljevati tudi aktivnosti na področju e-pravosodja.
V celotnem sodnem sistemu namerava vlada število nerešenih zadev (ob pogoju nespremenjenega pripada) letos zmanjšati za tri odstotke, v naslednjem letu pa še za nadaljnje tri.
Analize učinkov pokojninske reforme
Letos bodo podrobneje analizirali dejanske učinke pokojninske reforme, v ta namen bodo imenovali skupino strokovnjakov za pripravo izhodišč za razpravo o nadaljnjih spremembah pokojninskega in invalidskega zavarovanja z učinki po letu 2020.
Prihodnje leto naj bi dokončali še dokument za razpravo o sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja po letu 2020 v smeri:
- vpeljave avtomatičnih mehanizmov prilagajanja upokojitvene starosti,
- vpeljave obvezne narave II. stebra pokojninskega zavarovanja,
- sprememb sistemske narave pokojninske sheme.
Do konca julija 900 milijonov evrov za dokapitalizacijo bank
Čeprav še nimajo dokončnega zneska, pa ocenjujejo, da bo treba do 31. julija letos banke dokapitalizirati v znesku 900 milijonov evrov. A takšnemu znesku navkljub še vedno obstaja možnost nadaljnjih dokapitalizacij, ki bodo odvisne od razvoja gospodarstva.
Politika plač in minimalna plača
Vlada si želi pravičnejši sistem minimalne plače, hkrati pa želijo zagotoviti konkurenčnost našega gospodarstva. V dialogu s socialnimi partnerji bodo spremenili zakon o minimalni plači s ciljem vzpostavitve ustreznega mehanizma minimalne plače glede na veljavni model plačne politike.
Študentsko delo
Načrtovana je ureditev, skladna z načelom „vsako delo šteje“, s čimer bi prek plačila prispevkov povečali prihodke javnih blagajn, delavcem pa zagotovili ustrezno socialno varnost in priznavanje delovnih izkušenj. Novo zakonodajo bodo obravnavali najkasneje do konca oktobra letošnjega leta.
Spodbujanje zaposlovanja starejših, manj izobraženih in invalidov
Posebnih spodbud bodo deležni tisti delodajalci, ki bodo zaposlene vključevali v javno veljavne programe usposabljanja za življenjsko uspešnost, cilj katerih je razvijanje temeljnih zmožnosti za kakovostno opravljanje dela. Ciljna skupina so manj izobraženi odrasli, pretežno s podeželja, ki bi z novim znanjem lahko izboljšali svoj ekonomski in socialni položaj.
Ministrstvo za kulturo letos in prihodnje leto načrtuje izboljšanje položaja in pogojev delovanja za samozaposlene in nezaposlene na področju kulture. Poleg tega bodo za spodbujanje zaposlovanja starejših podeljevali subvencije, načrtovana pa je tudi dopolnitev ukrepov za spodbujanje zaposlovanja invalidov.
Delo na črno
V novem zakonu glede dela na črno bi povišali kazni za tiste, ki delajo in zaposlujejo na črno. Za tiste, ki prijavijo delodajalca, ki zaposluje na črno, bo predvidena oprostitev kazni, delavci, ki bodo zaposleni na črno, pa bodo avtomatično zaposleni pri delodajalcu. Povečali bodo nadzor inšpektorjev na terenu.
Nov zakon o zdravstvenem varstvu
Z novim zakonom o zdravstvenem varstvu, ki bo sprejet julija 2013, vlada načrtuje prihodke v višini 93 milijonov evrov na leto. Predvidene so nove kategorije za zavarovance po načelu »vsak dohodek šteje«, izenačitev različnih kategorij zavarovancev glede na obseg pravic in in trenutno prispevno stopnji in določitev najnižje prispevne stopnje za samozaposlene.
Vlada se je dotaknila tudi ukrepov na področju prometa, infrastrukture, energetike, okolja. Predvideni so tudi ukrepi v smer učinkovitejših postopkov prostorskega načrtovanja in pridobivanja dovoljenj za gradnjo.
Cilj države je, da javni dolg Slovenije dolgoročno ostane pod povprečjem EU, s tem da bodo ukrepi za pomoč gospodarstvu nevtralizirani s prihodki od privatizacij.
