Po stotinah vloženih pritožb, tožb in ustavnih presoj, nekaj zaporednih poskusih bivše opozicije za ukinitev, sporov med političnimi zavezniki nekdanje koalicije, prelomljenih obljubah o pripravi nediskriminatorne ureditve se 26.000 upokojencem, ki jim je vlada Janeza Janše odvzela del pokojnine, naposled obetajo lepši časi. Ministrstvo Anje Kopač Mrak je namreč pripravilo »tehnični zakon«, ki med drugim udeležencem NOB, vojnim veteranom, nekdanjim vojakom JLA, športnikom in umetnikom vrača junija lani odvzete dele pokojnin brez podlage v vplačanih prispevkih.
Enakovredna obravnava, a brez povračil?
Medtem ko bodo že aprilske pokojnine omenjenih izplačane v višini, kot so bile pred sprejetjem Zujfa, tehnični zakon za vračilo neupravičenih odvzetih razlik predvideva dva obroka. Septembra letos naj bi prejeli 20 odstotkov pripadajočega zneska, kar skupaj nanese 5,7 milijona evrov, predvidoma maja 2014 pa naj bi bilo izplačanih preostalih 80 odstotkov oziroma 22,8 milijona evrov. Za tolikšno vsoto ni predvidenih dovolj sredstev v državnem proračunu, kar bo, kot so zapisali v gradivih ministrstva, »treba upoštevati pri pripravi naslednjega rebalansa proračuna«.
Z zakonom bodo, skladno z napovedmi Kopač-Mrakove, enakovredno obravnavali tako posameznike, katerih odločbe so pravnomočne (saj se nanjo niso pritožili), kot tiste, katerih odločbe so nepravnomočne. Ti so se na odločbe pritožili ali celo vložili tožbe, pri čemer se poraja vprašanje, ali jim bo država povrnila sodne in morebitne preostale stroške. »Povračila teh stroškov niso predvidena v zakonu,« so nam skopo pojasnili na ministrstvu Kopač-Mrakove. Neodgovorjeno je ostalo tudi naše vprašanje, kako je z morebitnimi izplačili zamudnih obresti.
V boju Virant – Erjavec zmagal slednji
Vlada Bratuškove bo tehnični zakon za odpravo krivic predvidoma obravnavala že na jutrišnji redni seji, nato pa ga poslala v državni zbor, kjer se bo po vsej verjetnosti sprejemal po nujnem postopku. Z nujnim postopkom namreč želijo, kot so na ministrstvu Kopač-Mrakove zapisali v gradivih, »preprečiti škodo, ki je posledica protiustavne ureditve, vzpostavljene s sprejemom drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena Zujfa«. Dileme, ali pripraviti zakon ali ne, pravzaprav ni bilo, saj je sredi marca ustavno sodišče sporočilo, da so zaradi zakonodajalčevega neupoštevanja načela enakosti omenjeni trije odstavki v neskladju z ustavo.
Spomnimo, okoli 143. člena Zujfa se je začelo zapletati kmalu po njegovi uveljavitvi. Takratna opozicija, Socialni demokrati in Pozitivna Slovenija so večkrat neuspešno poskušali z vložitvijo novele, s katero bi 143. člen ukinili. Nemalokrat je bilo »vroče« tudi v Janševi vladi, ko sta DeSUS in Državljanska lista za razliko od preostalih koalicijskih partneric vztrajali pri odpravi krivic iz omenjenega člena. Sredi decembra je nato obveljal predlog stranke Karla Erjavca, ko je bil sprejet zakon, po katerem so vrnili del pokojnin tistim, ki so delali in vplačevali prispevke v republikah nekdanje Jugoslavije. A so z odpravo te krivice »pozabili« na nekaj več kot 19.000 posameznikov s prav tako neupravičeno znižanimi pokojninami.
