Včeraj popoldne so poslanci francoske nacionalne skupščine po šestmesečni parlamentarni in javni razpravi s 331 glasovi za in 225 proti izglasovali dokončno besedilo zakona o istospolnih porokah in posvojitvi otrok s strani homoseksualnih parov. Francija bo tako kmalu postala štirinajsta država na svetu in deveta v Evropi, ki bo priznavala istospolne poroke, v Evropi pa bo osma, ki dovoljuje, da istospolni pari posvojijo otroke. Kot pomembna država pa naj bi ravno Francija s »poroko za vse« veliko prispevala k temu, da bo homoseksualnost postala nekaj vsakdanjega, nekaj, ob kar se ni treba več spotikati, tako kot sta v Evropi postali samoumevni ženska volilna pravica in legalnost zgodnjega splava. Sicer se danes po svetu istospolna ljubezen še vedno kaznuje v 80 državah, v sedmih celo s smrtjo.
Ob včerajšnjem glasovanju so se v Parizu in še nekaterih drugih mestih vnovič zbrali privrženci in nasprotniki »poroke za vse«. Ozračje v Franciji je že nekaj mesecev precej razgreto, konservativno usmerjeni Francozi predvsem zelo nasprotujejo temu, da bi homoseksualni pari obeh spolov lahko posvojili otroke, in nameravajo s silovitimi protesti nadaljevati tudi maja. Tako predsednik François Hollande (ki ga danes predvsem zaradi gospodarske stagnacije podpira rekordno malo Francozov) v zadnjem času ne more več brezskrbno med ljudi, podobno velja za ministre. Predsednik skupščine, ki je tudi socialist, pa je v ponedeljek dobil pismo z zahtevo, naj »preloži glasovanje o poroki za vse«, sicer »bodo člani vaše stranke fizično nastradali«. Francoska gejevska in lezbična združenja pa se pritožujejo zaradi naraščanja homofobije in uničevanja njihovih prostorov. Homoseksualci so v zadnjem času na ulici pogosto tarča žalitev in zmerjanj, večkrat so tudi opljuvani.
Izbruh homofobije
Pred nekaj tedni pa so štirje neznanci pretepli moška iz Nizozemske, ki sta bila par. Očitno je večmesečna parlamentarna in javna razprava o »porokah za vse« pri nekaterih Francozih z vso silovitostjo predramila predsodke proti homoseksualcem, k čemur je najbrž prispevala tudi klavrna družbeno-gospodarska situacija v Franciji ob vse hujši brezposelnosti. Takšno nezdravo homofobno vzdušje pa so pomagali ustvarjati tudi številni poslanci iz opozicijske UMP, ki poskušajo s sklicevanjem na tako imenovane tradicionalne vrednote mobilizirati množice, tudi in predvsem katoličane, proti vse manj priljubljenemu predsedniku države. Ko pa z ulice poskušajo zmanjšati legitimnost izvoljenih predstavnikov ljudstva v parlamentu, bi se to početje njihovi stranki UMP lahko čez nekaj let vrnilo kot bumerang.
Iracionalni konflikt
Po zadnji anketi 58 odstotkov Francozov podpira »poroko za vse«, 53 odstotkov Francozov pa nasprotuje možnosti, da bi istospolni pari posvajali otroke. Francija je torej razdeljena na pol in številni so zaradi drugačnih stališč do tega vprašanja izgubili prijatelje v resničnem življenju, pa tudi na Facebooku, ki je postal prizorišče spopada obeh taborov.
Silovitost konflikta, kakršne na primer ni bilo ob sprejemanju podobnega zakona v bolj katoliški Španiji, se zdi pretirana že zato, ker je v Franciji samo 100.000 homoseksualnih parov obeh spolov, kar predstavlja komaj 0,6 odstotka vseh francoskih parov. Otrok, ki jih vzgajajo v istospolnih družinah, pa je okoli 30.000. Predvsem pa ni res, da bi šlo za vprašanje »pravic otrok«, kot trdijo nasprotniki novega zakona. Istospolni pari namreč že zdaj vzgajajo otroke, kar bo novi zakon le potrdil in tako omogočil pravno enakopravnost teh otrok z otroki iz heteroseksualnih družin. Pravi napredek zakona je torej predvsem v tem, da bo odslej lahko eden od partnerjev posvojil otroka drugega partnerja. Nikakor pa ni po sprejetju zakona pričakovati množičnih posvojitev tujih otrok s strani istospolnih parov. Dodati velja še, da predsednik François Hollande oploditev z medicinsko pomočjo pri istospolnih parih po vsej verjetnosti nikoli ne bo dovolil, zaradi česar mu nasprotuje del socialistov.
