Zaradi vseh okoliščin njegovega nastanka so sporazum, ki sta ga parafirala premierja Ivica Dačić in Hashim Thaçi, takoj glasno pozdravili v številnih evropskih in svetovnih prestolnicah ter mu pridali pridevnik »zgodovinski«.
Pristanek na včeraj dogovorjeno besedilo v petnajstih točkah morata dati parlamenta v Beogradu in Prištini. To ne bo majhen politični zalogaj ne za eno ne za drugo stran, pričakovati je mogoče hude kritike opozicije in tudi proteste. Srbi na Kosovu pa so že zahtevali, da se v Srbiji razpiše referendum.
Velik dosežek Ashtonove
A kar koli se bo zgodilo, se besedilo ne bo več spreminjalo, sta dejala Dačić in Thaçi. Dačić je dejal, da je sporazum najboljša ponudba Beogradu doslej in da bo srbski politični vrh Bruselj o odločitvi obvestil v ponedeljek. Thaçi pa je rekel, da dogovor narodoma ponuja roko sprave.
Če bo potrjen, bo sporazum bržkone obveljal tudi za doslej največji dosežek šefice evropske diplomacije Catherine Ashton, ki je kot glavna posrednica s premierjema presedela ogromno časa. Še v četrtek se je zdelo, da je po petnajstih urah devetega kroga pogajanj spolzela iz rok še ena priložnost za dogovor. Potem pa je Ashtonova Dačića in Thaçija, ki se je ob vračanju domov mudil v Ljubljani, poklicala nazaj za bruseljsko pogajalsko mizo in dosegla parafiranje.
Ashtonova bi lahko tako že v ponedeljek na zasedanju zunanjih ministrov EU priporočila določitev datuma začetka pogajanj o članstvu Srbije ter začetek pogajanj s Kosovom o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, ki je prvi korak na poti k članstvu. Končna odločitev bo padla verjetno junija.
Brez blokad na poti v EU, ne pa tudi na kosovski poti v OZN
Sporazum določa, da Srbija in Kosovo drug drugega na poti v Evropsko unijo ne bosta ovirala ali k temu prepričevala druge države. Ta 14. točka sporazuma je bila sporna do zadnjega, saj je osnutek prej določal, da Srbija Kosova ne sme blokirati niti pri včlanjevanju v mednarodne organizacije, kar je bilo za Beograd nesprejemljivo. Srbija namreč vztraja, da Kosova ne priznava in se ne strinja z njegovim članstvom v OZN in drugje. Vprašanje je, ali bo sporazum v tej obliki prepričal k spremembi stališča katero od petih članic EU, ki Kosova iz različnih, tudi domačih razlogov ne priznavajo. Ta oreh bo EU morala nekako streti, saj ni jasno, ali bo Kosovo lahko korakalo po evropski poti brez priznanja vseh članic.
Drugo jedro spora so bile pristojnosti občin z večinskim srbskim prebivalstvom na Kosovu, predvsem na severu. Posebej sporna 9. točka določa, da bodo imele te občine odločilno vlogo pri izbiri regionalnega poveljnika policije na severu Kosova ter občinskih poveljnikov v štirih občinah na severu in v občinah na jugu, kjer so Srbi večinsko prebivalstvo.
Skupnost srbskih občin bo imela sedež v severni Mitrovici. Po poročanju Blica bo imela svojo skupščino s predsednikom in podpredsednikom ter organ z izvršnimi pooblastili v izobraževanju, kulturi, prostorskem načrtovanju in drugod. Imela bo tudi svoje pravosodje in okrožno sodišče.
Še eno od bolj zapletenih vprašanj se je vrtelo okoli prisotnosti kosovske vojske. Po prvih podatkih sporazum o tem ne govori. Zato pa je Srbija od Ashtonove dobila zagotovila, da vojska na sever ne bo smela, razen ob naravnih katastrofah, pa še takrat le s soglasjem zveze Nato in srbske skupnosti. O tej temi sta se Dačić in Thaçi pogovarjala tudi na sedežu Nata, organizacije, ki je z vojaškim posredovanjem leta 1999 odprla pot razvoju dogodkov, ki so pripeljali do kosovske samostojnosti. ba, agencije
