Strahu, ki so ga na finančnih trgih povzročile primerjave Slovenije s Ciprom in vrsta senzacionalističnih člankov na to temo, so se očitno nalezli tudi slovenski vlagatelji. Na včerajšnji dražbi kratkoročnih državnih dolžniških papirjev je ministrstvu za finance namreč uspelo najti vlagatelje le za 56 od skupno 100 milijonov evrov načrtovanega obsega izdaje 6- in 12-mesečnih zakladnih menic.
Razočaranja pa se s tem ne končajo, saj bo morala država skromni izkupiček za nameček še razmeroma drago plačati. Slovenija je morala pri prodaji dobrih 32 milijonov evrov 6-mesečnih zakladnih menic vlagateljem ponuditi povprečni letni donos v višini 1,7 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot na podobni marčni dražbi in 0,1 odstotne točke nad ceno s februarske dražbe. V tem pogledu pa pomeni še precej večje razočaranje izdaja 12-mesečnih zakladnih menic, za katere je uspelo ministrstvu za finance najti le 23,8 milijona evrov vplačil, vlagateljem pa so morali ponuditi povprečno 2,99-odstotni letni donos. To je skoraj celo odstotno točko več kot na enaki dražbi v letošnjem februarju, kar pomeni skoraj 50 odstotkov višje stroške zadolževanja. Visoki stroški zadolževanja in nizka izdaja tako verjetno pomenijo, da želijo domači vlagatelji razpršiti svoje naložbe ali pa vsaj precej bolje zaslužiti. Vsaj za 25 milijonov evrov ponudb je bilo tako za državo včeraj predragih (vlagatelji so zahtevali previsoke donose), skupno pa je ponudba vlagateljev dosegla 81,75 milijona evrov. Tudi skupna ponudba vlagateljev tako ni niti dosegla zneska, ki ga je želela zbrati država.
Primož Cencelj iz KD Skladov ugotavlja, da so ugibanja o bankrotu Slovenije pustila posledice tudi na slovenskih vlagateljih. Ti so sicer glavni vpisniki zakladnih menic, a so v zadnjem času vanje pripravljeni vložiti precej manj. Spomnil je, da je bilo pred zgolj dvema mesecema za nakup 12-mesečnih zakladnih menic 130 milijonov evrov ponudb in to za 1 odstotno točko nižji donos, medtem ko je bil obseg ponudbe včeraj nižji skoraj za 100 milijonov evrov. Po mnenju Cenclja pa vse vendarle ni tako črno, saj je znašala obrestna mera za enoletno slovensko državno obveznico na sekundarnem trgu včeraj okoli štiri odstotke.
Ob tem velja omeniti, da včerajšnji polom pri poskusu kratkoročne zadolžitve ne bi smel predstavljati napovedi za načrtovano dolgoročno zadolžitev države, saj gre pri slednjem za povsem drug krog vlagateljev. Signal zagotovo ni pozitiven, naloga finančnega ministrstva, da pomiri trge, pa toliko bolj pomembna. »Donosi na državne vrednostne papirje so vedno odraz dogajanj v mednarodnem okolju, odražajo apetite po tveganjih, špekulacije in le v določeni meri tudi gibanja makroekonomskih in bančnih agregatov v določeni državi. Po spodbudnih prvih mesecih letošnjega leta se je v zadnjem času odprlo vprašanje Cipra ter negativne posledice dogajanj v sosednjih državah in evroobmočju, kar je negativno vplivalo na donose slovenskih papirjev in tudi več drugih držav,« pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Na vprašanje, kako bodo pomirili trge, odgovarjajo, da seznanjajo vlagatelje s prihodnjimi ukrepi te vlade na področju bančnega sistema, konsolidacije javnih financ in obuditve gospodarskih aktivnosti ter preostalih vladnih reform prek primarnih vpisnikov za državne vrednostne papirje, neposrednih predstavitev investitorjem ter objav na spletni strani ministrstva.
