Gospodarska napoved in predlogi možnih rešitev za slovenski bančni sistem in gospodarstvo, ki jih je včeraj v Ljubljani predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ni postregla z veliko nepoznanimi informacijami. Nasprotno, mnoge je OECD kar nekoliko razočaral v svoji neažurnosti.
Dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor je o poročilu OECD dejal, da ima dobre poudarke in predloge, vendar je bil kar nekoliko presenečen nad nekaterimi ključnimi ugotovitvami. »Pred letom dni bi morda celo pristal na njih, danes pa ugotavljam, da poročilo ne odraža tega, kar je bilo v Sloveniji storjenega v enem letu,« je dejal Mramor, ki ocenjuje, da se v Sloveniji kljub zapoznelim reakcijam vendarle dogajajo strukturni premiki. »Če v tujino ne bo prišel signal, da se v Sloveniji dela, potem bom nad tem poročilom razočaran,« je poudaril Mramor, ki je ob pogledu na slovensko makroekonomsko sliko in ukrepe vlade prepričan, da gremo v pravo smer. Namestnik generalnega sekretarja OECD Yves Leterme se je strinjal, da je bilo v Sloveniji sprejetih že veliko dobrih odločitev, vendar je hkrati izrazil pričakovanje, da bo Slovenija ukrepe poglobila, okrepila in predvsem še naprej izvajala.
OECD je v svojem poročilu, v katerem napoveduje Sloveniji za letos 2,1-odstotno recesijo, predlagala vrsto ukrepov za spodbuditev gospodarske rasti, ureditev trga dela, javnih financ in sanacijo bančnega sistema. Največ pozornosti je bilo namenjene predvsem zadnjima dvema področjema.
Transferji na »slabo banko« že poleti
Pierre Beynet iz OECD je uvodoma opozoril, da smo Slovenci precej počasni pri sanaciji bank. »Če bodo banke nadaljevale v takšnem tempu, bi čiščenje bilanc trajalo 40 let namesto pet ali sedem, kolikor traja običajno,« je dejal Beynet. Ob tem je opozoril na potrebo po dokapitalizaciji, za katero pa ni postregel s konkretnimi številkami, saj rezultati prejšnjih stresnih testov bank niso bili objavljeni, pri čemer so v vmesnem času verjetno že zastarali.
Slovenija mora zato po mnenju OECD izvesti nove, bolj poglobljene stresne teste bank, ki bi temeljili na bolj konservativnih pričakovanjih. Zavoljo transparentnosti bi morali biti njihovi rezultati tudi javno objavljeni. Ravno pomanjkanje transparentnosti in možnost političnega vmešavanja je ena od glavnih skrbi OECD v procesu sanacije bank. Kljub temu pozdravljajo ustanovitev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki mora biti finančno neodvisna, vsi udeleženi v procesu pa imenovani izključno po strokovnih kriterijih.
Finančni minister Uroš Čufer je pozdravil analizo OECD in dejal, da prihaja ta ravno v času, ko pripravlja vlada podroben ekonomski program, katerega prioriteta je sanacija bank. Premierka Alenka Bratušek je nekoliko pozneje v Bruslju dejala, da se vlada noč in dan ukvarja s sanacijo bančnega sistema, priprava na katero poteka gladko. »Institucionalni okvir reševanja bank je postavljen in koncepta ne bomo menjali,« je pojasnil Čufer in obljubil nekaj sprememb, za katere pa niti ni nujno, da bodo uvedene takoj. Hkrati je opozoril, da na DUTB ne sme biti prenesenih preveč heterogenih terjatev, ki jih nato ne bi bilo mogoče učinkovito prestrukturirati in sanirati. Kljub temu je bil Čufer odločen: »Če bo vse potekalo tako kot doslej, pričakujem prve transferje na DUTB že poleti.«
OECD: Še precej prostora za prihranke
Prvi korak na pravo pot je bila po oceni Leterma ambiciozna javnofinančna konsolidacija, vendar fiskalni položaj Slovenije kljub temu še ni vzdržen. Ob napredku v lanskem letu predstavlja namreč javnofinančni primanjkljaj še naprej precejšen problem, saj bi ob nespremenjeni dinamiki pomenil nadaljnjo rast javnega dolga, ki bi do leta 2025 presegel 100 odstotkov BDP.
Velik razlog zato so visoki javni izdatki države, ki presegajo 50 odstotkov BDP, kar uvršča Slovenijo med najbolj »potratne« države OECD. Javni izdatki naj bi se do leta 2060 povečali še za 10 odstotnih točk, zaradi česar naj bi Slovenija že kmalu potrebovala novo pokojninsko reformo. Letošnja pokojninska reforma predstavlja korak naprej, vendar bi morala za večjo učinkovitost upokojitvena starost slediti spremembam v pričakovani življenjski dobi. Javnofinančno vzdržnost lahko Slovenija doseže tudi s spremembami na področju porabe za socialo. Majhna dohodkovna neenakost v Sloveniji naj bi namreč omogočala številne učinkovite ukrepe za razbremenitev javnih financ, kot je denimo krčenje socialnih transferjev za družine z visokimi prihodki ali pa znižanje transferjev za brezposelne, ki bi lahko delovali tudi kot spodbuda za iskanje dela. Čufer je na to dejal, da samo krčenje porabe vendarle ne bo dovolj in da bo morala vlada uvesti še kakšen nov ukrep na strani davkov.
OECD je predlagal še vrsto ukrepov, od zdravstvene reforme do dodatne reforme trga dela in šolskega sistema, Čufer pa je bil v odgovoru na njih kratek. »V vladi imamo domačo nalogo, ki jo moramo izvesti hitro, kakovostno in uspešno. In to bomo tudi naredili,« je dejal in opozoril, da je pred Slovenijo popravni izpit, morda celo eden zadnjih, ki pa ga ne bo zapravila.
