V Franciji jim pravijo macarons ali luxemburgerli. O njihovem izvoru se krešejo mnenja. Nekateri viri navajajo, da so jih iznašli leta 1791 v samostanu v okolici kraja Cormery. Spet drugi trdijo, da so jih v Francijo prinesli italijanski slaščičarji, ki jih je leta 1533 s seboj pripeljala Katarina Medici, ko se je poročila s francoskim kraljem Henrikom II. Makrone, kot jih poznamo danes, se pravi dva rahla keksa, spojena z masleno kremo, pa naj bi v začetku 20. stoletja izumili pariški slaščičarji. Prav v Parizu je še vedno nekaj slaščičarn z najbolj slavnimi makroni na svetu. Na prvem mestu so makroni Pierra Herméja, ki ga imenujejo tudi slaščičarski Picasso. Makrone ustvarja v kolekcijah, na primer letošnja kolekcija se imenuje Vrtovi. Njegov najslavnejši makron pa se imenuje ispahan, narejen pa je iz vrtnic, ličija in malin. Ne glede na to, ali jemo Herméjeve makrone ali tiste iz Leclerca, so to male nekajgramske slaščice, ki polepšajo dan.
Pisani piškotki
Makroni niso nobena svetovna novotarija, so pa dokaj novi pri nas, saj so se v vitrinah naših slaščičarn pojavili šele nekaj let nazaj. V hipu so postali trendovski. Ti mali okrogli pisani piškotki različnih barv in okusov so v resnici ena izmed tradicionalnih francoskih slaščic. Narejeni so iz beljakov in mandeljnov, testu in kremi pa so dodani najrazličnejši okusi od navadne vanilje do zelo eksotičnih gosjih jeter.