Predsednica vlade Alenka Bratušek bo danes svojim bruseljskim gostiteljem pojasnjevala, zakaj Slovenija ni primerljiva s Ciprom. Medtem ko so eni prepričani, da je to zadnja možnost za pomiritev skrbi pri evropskih kolegih, drugi dvomijo, da lahko kateri koli slovenski politik zgolj z besedami in obljubami še pomiri mednarodne trge.
Sanacija bančnega sistema, privatizacija, javnofinančna konsolidacija so teme, ki se že zadnjih nekaj let pojavljajo na domala vseh sestankih, povezanih s položajem Slovenije, in to bodo zagotovo glavne teme današnjih pogovorov Bratuškove s predsednikom evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, predsednikom evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem in predsednikom evropskega parlamenta Martinom Schulzem. Bruselj bo morala Bratuškova prepričati, da je Slovenija sposobna ambicioznega ukrepanja za povrnitev zaupanja, da se bo lotila sanacije bančnega sistema in zagona gospodarstva ter da ne predstavlja grožnje sistemu skupne evropske valute. Njen obisk bodo budno spremljali tudi mednarodni finančni trgi.
Obstaja tudi bojazen, da bi lahko evropska komisija, če bo z obiskom in nadaljnjimi prizadevanji slovenske vlade nezadovoljna, sprožila vrsto za nas neprijetnih ukrepov. Če bo evropska komisija ocenila, da predstavlja Slovenija nevarnost finančne nestabilnosti v območju evra, nas lahko pod grožnjo kaznovanja »prisili« v dodatne ukrepe za stabilizacijo javnih financ.
»Časa za brezplodne diskusije ni več«
»Obisk Bratuškove v Bruslju je za Slovenijo izredno pomemben. Prvič, zato da navzven sporočimo, da Slovenija lahko in zmore sama obvladati probleme, s katerimi je soočena, in drugič, zato da v Sloveniji vsi skupaj spoznamo, da ni več časa za brezplodne diskusije, dileme in mencanje, pač pa za dejanja,« je prepričan Anton Rop, nekdanji finančni minister in predsednik vlade, zdaj podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB). »Predsedniku komisije Barrosu ter tudi komisarju za denarne in gospodarske zadeve Olliju Rehnu je treba predstaviti realni položaj Slovenije, ki sicer nedvomno ima določene resne finančne in gospodarske težave, vendar je hkrati tako po zadolženosti, stopnji brezposelnosti kot tudi drugih makroekonomskih indikatorjih še vedno v boljšem položaju kot mnoge druge države članice EU in evroskupine,« je dodal Rop.
»Alenka Bratušek mora v Bruslju pošteno orisati stanje v Sloveniji. Predvsem pa mora narediti konec primerjavam s Ciprom, ki so povsem zgrešene. Res je, da imamo podobno kot Ciper težave v bančnem sistemu, vendar se tu podobnosti končajo, saj je slovenski bančni sistem precej manjši. Po drugi strani je Slovenija izvozila za slabih 21 milijard evrov blaga in storitev, medtem ko je Ciper ob 5,3 milijarde evrov visokem uvozu izvozil le za 1,4 milijarde evrov,« pojasnjuje Jože Mencinger. Da lahko Bratuškova danes pomiri sogovornike, meni tudi Mitja Gaspari, a le, dodaja, če bo druga stran pripravljena poslušati.
Slovenijo mediji vse pogosteje postavljajo ob bok Cipru, Italiji, Portugalski, pa čeprav bi jo po makroekonomskih kazalcih, predvsem javnem dolgu, težko uvrstili v omenjeno skupino držav. Javni dolg Cipra bo letos slovenskega presegel za 35 odstotnih točk, Italije in Portugalske pa za več kot dvakrat. Celo povprečje Evropske unije je s 95,1 odstotka BDP krepko nad slovenskim javnim dolgom, ki znaša slabih 60 odstotkov. A vse kaže, da so mednarodni trgi in bonitetne hiše, ki s svojimi ocenami močno vplivajo na ozračje, bolj kot na makroekonomske kazalce občutljivi na medijska poročanja. Ta so v zadnjih dneh prišla že v popolna nasprotja. Po številnih ugibanjih, ali bo Slovenija naslednja na spisku držav, ki bo zaprosila za pomoč, je včeraj nemški časopis Die Welt objavil ugotovitve analize nekdanjega prvega ekonomista Deutsche bank Thomasa Meyerja, da je Slovenija med tremi evropskimi državami, kjer je bankrot najmanj verjeten. V svojo analizo je Meyer vključil trgovinsko bilanco, zunanji dolg, velikost finančnega sektorja in strukturni primanjkljaj, ki je neodvisen od gospodarskih ciklov, in pred Slovenijo sta se uvrstili le Nemčija in Estonija. Finski minister za evropske zadeve Alexander Stubb je na drugi strani celo prepričan, da gre pri ugibanjih o tem, ali bo Slovenija zaprosila za pomoč, za napade špekulantov, ki kot morski psi napadajo eno državo za drugo. »Kot kaže, želijo zdaj zgrabiti Slovenijo. Upam in prepričan sem, da ta zagotovo ne bo naslednji Ciper,« je dejal Stubb.
Strinja se tudi Rop. »Po operaciji reševanja Cipra so nekateri tuji mediji začeli iskati naslednjo 'žrtev'. Med temi se je v začetku omenjal na primer tudi Luksemburg, vendar so se predstavniki njihove vlade hitro odzvali z zagotovili, da nadzirajo bančni sistem in z njim povezana tveganja, s čimer so prekinili sumničenje trgov. Tudi pri Sloveniji ne gre toliko za makroekonomske kazalce kot za percepcijo, ki jo imajo o nas nekateri. Zato moramo Bruslju in trgom, podobno kot Luksemburg, dati zelo jasno sporočilo: 'Imamo znanje in voljo, nobenega dvoma ni, da nam bo uspelo.' In še bolj pomembno je, da to, kar sporočimo, tudi udejanjimo,« opozarja Rop.
Za zdaj brez konkretnih rešitev
Zatiskanja oči pred težavami, ki pestijo Slovenijo – v prvi vrsti so to težave bančnega sektorja –, že dolgo ni več, a dejstvo je, da je bilo doslej malo narejenega. Kratkoročni ukrepi, namenjeni gašenju požara, ne prepričajo več. Gaspari je prepričan, da bi se morala vlada na kratek rok osredotočiti na manjše število ukrepov. V prvi vrsti na sanacijo bank, ki pa jo mora spremljati postopek prestrukturiranja največjih podjetij, bančnih komitentov. Javnofinančno konsolidacijo bi morala vlada po njegovem mnenju peljati skozi programsko strukturirani proračun in ne »čez prst«. Osredotočiti se je treba na projekte, financirane z evropskimi sredstvi, a ne kot nepovratnimi sredstvi, temveč jih povezati z domačimi sredstvi skozi finančni inženiring.
Učinek javnofinančne konsolidacije, s katero se je lani pretežno ukvarjala vlada in s katero je tej uspelo primanjkljaj znižati s 6,4 na 3,7 odstotka, je ostal domala neopažen. K temu je verjetno prispevala tudi streznitev, s katero je Sloveniji postregel evropski komisar Rehn, ko je dejal, da je letošnje znižanje primanjkljaja pod tri odstotke za Slovenijo nedosegljiv cilj. Primanjkljaj bo presegel pet odstotkov, je sporočil Slovencem in dodal, da so nujne globoke strukturne reforme, sploh za zagotovitev investicij. A ko je Bratuškova ob nastopu nove vlade napovedala zagon investicij, katerih stroške naj bi krili s privatizacijo državnega premoženja, so javnost preplavile ocene, da je konec z javnofinančno konsolidacijo. Čeprav tega v njeni predstavitvi prednostnih nalog vlade ni mogoče zaslediti, naj bi prav s tem poskrbela, da so se donosi na slovenske obveznice zvišali.
V četrtek bo državni zbor ponovno razpravljal o vpisu fiskalnega pravila v ustavo. Stranke so si o tem neenotne, Gaspari pa pravi, da bi morali fiskalno pravilo oblikovati kot srednjeročni fiskalni okvir, v katerem se postopoma zmanjšuje poraba po vnaprej določenih pravilih. Tudi novi minister za finance Uroš Čufer k pomiritvi trgov doslej ni veliko prispeval, saj še ni postregel z nobenim konkretnim ukrepom, ampak zgolj zagotovil, da bo prva naloga sanacija bank in prestrukturiranje gospodarstva in da je vse bolj verjeten dvig DDV. Na ministrstvu za finance medtem zagotavljajo, da neizvršni direktorji Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in vršilci dolžnosti izvršnih direktorjev intenzivno delajo za to, da tako imenovana slaba banka čim prej zaživi kot podjetje. Iz javno dostopnih podatkov pa je mogoče razbrati, da so vodenje upravnega odbora zaupali prav Andreju Širclju, nekdanjemu državnemu sekretarju Janeza Janše.
Odgovor na vprašanje, kdaj in predvsem kako bo delovala DUTB, javnost še čaka, tudi s številkami, koliko denarja potrebujejo slovenske banke, pa je prej kot vlada postregla bonitetna agencija Fitch. Ta je ob zadnjem znižanju bonitetnih ocen minuli petek ocenila, da bi NLB in NKBM potrebovali 1,6 milijarde evrov, Abanka pa še dodatnih 400 milijonov evrov.
Položaj bank klesti tudi ocene uspešnih podjetij
Položaj bank pa v očeh mednarodnih trgov in bonitetnih agencij ne vpliva več zgolj na bonitetne ocene bank in države. Neuspešno reševanje kapitalske podhranjenosti bank je zdaj začelo klestiti tudi ocene uspešnih slovenskih podjetij, kot je na primer Telekom Slovenije. Bonitetna hiša Moody's je družbo, ki za letos na ravni skupine načrtuje 50 milijonov evrov dobička, postavila v junk območje, to pa zato, ker ima večino od 100 milijonov evrov gotovine in depozitov naloženih v slovenske banke. V Telekomu Slovenije na vprašanje, ali bodo depozite prenesli k »bolj uglednim bankam«, pojasnjujejo, da se je izpostavljenost do domačih bank od konca leta že močno zmanjšala zaradi izplačila vmesnih dividend. Zanje je družba odštela nekaj več kot 24 milijonov evrov. Zagotavljajo, da se jim zaradi padca bonitetne ocene posojilni pogoji ne bodo spremenili, posojil jim ne bo treba predčasno odplačati, tudi sicer pa »vpliva na ceno denarja v tujini bolj kot bonitetna ocena Telekoma Slovenije zahtevana donosnost slovenskih državnih obveznic«. Poleg tega je ugled slovenskih bank in države padel že tako nizko, da tudi uspešna, izvozna podjetja, še edini motor gospodarstva, z garancijami slovenskih bank v tujini ne morejo več konkurirati.
Od uspešnosti sanacije bančnega sistema, sposobnosti vlade, da znova zažene rast gospodarstva in tudi izkupička včeraj začetih pogajanj z uslužbenci javnega sektorja, je tako odvisno veliko več, kot zgolj to, ali nas bo Bruselj potrepljal po hrbtu.
