Predlagana rešitev poleg tega ni uresničljiva in ne bi vodila v dokončno in trajno rešitev, je po seji vlade menil premier Ivica Dačić. O odločitvi vlade bo sedaj obvestil Ashtonovo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Srbija in Kosovo pod okriljem EU iščeta dogovor o omejeni avtonomiji za sever Kosova. Ashtonova je po poročanju medijev minuli teden v osmem krogu pogajanj v Bruslju predlagala začasno upravo EU na severu Kosova.
Da bo srbska vlada predlog zavrnila, je bilo jasno že v jutranjih urah, ko je podpredsednik vlade in vodja največje vladne stranke SNS Aleksandar Vučić pred sejo vlade zahteval »nujno nadaljevanje« dialoga s Prištino. Stališče je popoldne dobilo tudi soglasno podporo ostalih članov vlade.
Vlada je poleg tega potrdila odločenost, da po mirni poti prek dialoga pride do trajne rešitve, ki bi predstavljala trdno osnovo za izgradnjo trajnega miru in varnosti za vse, ki živijo na Kosovu, poroča srbska tiskovna agencija Beta.
»Z dosedanjim sodelovanjem v dialogu in pripravljenostjo na kompromis je vlada pokazala iskreno pripravljenost za dosego vseobsežnega dogovora,« je še dejal Dačić.
Predsednik srbske vlade, Vučić in srbski predsednik Tomislav Nikolić so se še pred sejo vlade o tem vprašanju posvetovali tudi s predstavniki srbske pravoslavne Cerkve. Ta je izrazila upanje, da bo oblastem uspelo najti pravo rešitev. Ne želi pa Cerkev »diktirati ali sprejemati odločitev namesto izbranih predstavnikov naroda«, piše Beta.
V okviru dialoga Beograd in Priština iščeta dogovor glede oblikovanja skupnosti srbskih občin na severu Kosova. Točko spora predstavljajo različni pogledi obeh strani glede pristojnosti te skupnosti. Kot je pojasnil Vučić, so pri nekaterih odprtih vprašanjih potrebna le še natančna pojasnila, pri drugih pa gre za popolnoma nasprotna stališča.
»Kar je za nas nesprejemljivo, je integracija štirih srbskih občin na severu v ustavni red Kosova,« je danes še dejal Vučić. Nad ponudbo EU je »zelo razočaran«.
Ashtonova je pred enim tednom po koncu zadnjega kroga pogajanj sicer govorila o zaključku dialoga. Kljub temu pa zaenkrat še ni jasno, ali je morebiten nov krog pogovorov vendarle mogoč in ali je Priština sploh pripravljena nanj.
V vsakem primeru je nadaljnja normalizacija odnosov tako za Beograd kot Prištino velikega pomena. Od tega je namreč odvisen proces približevanja obeh držav uniji, pri čemer pa se čas izteka.
Evropska komisija bo namreč 16. aprila predstavila poročilo o napredku v dialogu in ta bo podlaga za odločitev članic o začetku pristopnih pogajanj za Srbijo in začetku pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu za Kosovo.
Poleg tega bodo 22. aprila v Luksemburgu zasedali zunanji ministri EU in predvidoma razpravljali tudi o omenjenem poročilu komisije. Končno odločitev naj bi članice unije sprejele junija. Članice ne pričakujejo le dogovora na papirju, temveč tudi njegovo izvajanje, tako da dogovor v zadnji minuti ne bo dovolj za pozitivne odločitve.
Tudi evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS) je menil, da se čas hitro izteka in bi bilo zato »odločilnega pomena doseči dogovor v najkrajšem možnem času«. Tako bi namreč zunanji ministri EU »priznali dosežen napredek in priporočil odprtje pogajanj o članstvu v EU s Srbijo«.
Meni pa tudi, da se morajo »vsa odprta vprašanja v procesu normalizacije odnosov Srbije in Kosova rešiti in se bodo rešila z dialogom«. Po njegovem prepričanju je glavno vprašanje, »kdaj, ne ali bo do dogovora o severu Kosova prišlo«.
