Ljubljana. Čeprav število delovnih nesreč v Sloveniji zadnja leta počasi pada, je lani v nesrečah življenje izgubilo kar 21 delavcev. Kot opažajo na inšpektoratu za delo, se zadnja leta zmanjšuje število smrtnih nezgod zaradi padca z višine, vztrajno pa raste število smrti zaradi padca bremena na delavca.
Tovrstnih nesreč je bilo lani največ, in sicer 8. Tri delavce so pod seboj pokopala drevesa, na tri so zgrmele gradbene konstrukcije, dva pa sta življenje izgubila pod težkima kovinskima predmetoma, ki sta padla nanju.
Na delavce preži še kup drugih nevarnosti. Za tri je bil usoden padec z več kot petih metrov, na delavce so se nesrečno prevrnili viličar, lesena skladovnica in gradbeni delovni stroj. Morilci delavcev še vedno ostajajo tudi elektrika in različna prevozna sredstva.
Da starost delavcev v panogah, ki od njih zahtevajo težaška fizična dela, igra ključno vlogo tudi glede varnosti, več kot zgovorno priča podatek o starosti ponesrečenih delavcev. Kar 11 smrtno ponesrečenih jih je bilo v času tragedije starih med 50 in 59 let. »Neugodna statistika te starostne skupine se pojavlja že od leta 2008 dalje, v preteklem letu pa se je izrazito povečala. Prav tako bi lahko trdili, da so druga najbolj ogrožena skupina delavci, stari med 40 in 49 let,« opažajo na inšpektoratu.
Prav tako je zanimiv podatek o zaposlitvenem statusu pokojnih delavcev pri njihovih delodajalcih: kar 12 smrtno ponesrečenih delavcev je bilo zaposlenih »le« za določen čas.
Ker je v Sloveniji glede varnosti najbolj izpostavljena panoga gradbeništvo, ne čudi, da je med ponesrečenimi tudi precejšnje število tujcev, ki predstavljajo velik del delovne sile na slovenskih gradbiščih. Lani je na slovenskih tleh med delom tako umrlo 8 tujih delavcev, ki so v večini primerov (6) prihajali iz držav nekdanje skupne države, dva pa iz držav Evropske unije. lp
