Pribitek slovenskih na referenčne 10-letne nemške obveznice je danes ob 15.40 tako znašal pet odstotnih točk.
Obrestna mera na slovenske dolžniške papirje se je sicer začela zviševati, potem ko je postalo jasno, da bo moral Ciper v zameno za mednarodno pomoč pristati na zelo ostre pogoje. Ko je sredozemski otok vendarle dosegel dogovor s trojko posojilodajalcev, pa so začeli v tujini špekulirati, da je naslednja v vrsti, ki bi jo lahko dočakala ciprska usoda, Slovenija.
Podobno je prepričan tudi strateg za obveznice pri italijanski banki Intesa Sanpaolo Sergio Capaldi. Kot je zapisal v pismu strankam, ki ga je povzel časnik Finance, bi bila lahko Slovenija prva, ki bi ji Evropska centralna banka (ECB) pomagala z odkupom njenih obveznic na sekundarnem trgu.
Skupno potrebno financiranje v primeru Slovenije bi po njegovem mnenju morda doseglo tri milijarde evrov, kar pa ne bi smelo biti problem, še poročajo Finance.
Znižuje pa se tudi zahtevana donosnost na primerljive obveznice drugih držav evropske monetarne unije v težavah, vendar pa med njimi največji padec zahtevane donosnosti beležijo prav slovenske obveznice.
Zahtevana donosnost za portugalske desetletne obveznice se je tako danes znižala za 0,10 odstotnih točk na 6,29 odstotka, za italijanske obveznice pa za 0,03 odstotne točke na 4,54 odstotka. Zahtevana donosnost na španske primerljive obveznice ostaja nespremenjena pri 4,90 odstotka.
