Kako postati Švica?

Slovenski parlament je sprejel novo delovno zakonodajo. Velikopotezno so jo poimenovali reforma trga dela in z njo so povezana velika pričakovanja. Tako je zapisala novinarka Vesna Vaupotič v Dnevniku 9. marca 2013 in nadaljevala. Če naš trg dela ne bo več tako tog in zaščitniški do delavcev, potem bo slovensko gospodarstvo spet konkurenčno, naši proizvodi se bodo po vsem svetu prodajali za med in v našo državo bodo drli tuji investitorji. Z reformo smo naredili le prvi korak, trdijo delodajalci, zakonodajo bo treba spreminjati vse dotlej, ko bo slovenski delavec postal prožen kot elastika. Šele potem se bodo odprla nebesa globalne konkurenčnosti in podjetniške uspešnosti. A pogled v spričevalo, ki ga je 144 državam konec lanskega poletja izdal Svetovni gospodarski forum, poraja dvome o sadu te modrosti in kaže, da pot v gospodarski paradiž ne vodi le prek hrbta prožnega delavca. Na samem vrhu svetovne konkurenčnosti je država, ki smo jo nekoč hoteli posnemati. Švica najvidneje prednjači pred drugimi v inovacijah in učinkovitosti trga dela. V obeh kriterijih se uvršča na prvo mesto. Glede na to, da je po novi zakonodaji najdaljši odpovedni rok v Sloveniji krajši kot v Švici (60 dni), bi morali v učinkovitosti trga dela Švico prehitevati po levi. Tudi pri stroških, ki jih ima delodajalec ob odpuščanju delavca, smo celo s staro zakonodajo bore malo zaostajali, Švica je bila na 38. mestu, slovenski delavec, ki je bil ob odpuščanju nekoliko dražji, pa na 47. mestu itd. Te dni tudi berem, da švicarski sindikati predlagajo uvedbo zajamčene minimalne plače okoli tri tisoč evrov, slovenska pa je menda 763 evrov bruto.