Včerajšnje zaslišanje nekdanjega vodje upravljanja sredstev v KD Skladih Petra Groznika je bilo vse prej kot ugodno za nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja in nekdanjega prvega finančnika Istrabenza Kristjana Sušinskega. Prav slednja sta imela namreč, sodeč po Groznikovih pojasnilih, od vsega začetka popoln nadzor nad preprodajo sedemodstotnega paketa Istrabenzovih delnic, ki jima je prinesla kar 25 milijonov evrov neobdavčenega dobička.
»Konec januarja 2007 smo sprejeli odločitev, da začnemo nakupe Istrabenzovih delnic, kar je opazilo tudi vodstvo Istrabenza. Kmalu zatem so odgovorne osebe v KD Group začele dobivati klice in vprašanja, zakaj kupujemo delnice,« je povedal Groznik, ki je te klice razumel kot pritisk, naj nakupe ustavijo. Prav KD Skladi so tedaj s svojimi nakupi sprožili visoko rast Istrabenzove delnice na borzi, kar brez dvoma ni koristilo Bavčarju, ki si je v tistem času prizadeval za povečanje lastniškega vpliva v holdingu. »Predstavniki Istrabenza so nas nato zaprosili za sestanek, na katerem me je Sušinski prepričeval, da je delnica Istrabenza vredna veliko manj od cene, po kateri jo kupujemo mi,« je nadaljeval Groznik. Dodal je: »Čeprav smo prvotno želeli ostati v lastništvu, smo se odločili, da delnice prodamo, saj nismo želeli biti v družbi, kjer menedžment ne dela v dobro lastnikov.« Kdo iz Istrabenza je o poslih spraševal takratnega predsednika uprave KD Group Matjaža Gantarja in njegovega namestnika Janeza Bojca, Groznik ni razkril. »Mene ni omenil,« je bil po obravnavi kratek Bavčar. Čeprav je Groznikovo pričanje označil za strokovno, pa njegovih navedb, da menedžment Istrabenza ni delal v korist lastnikov, Bavčar ni želel komentirati. »Vsak se odloči, kdaj bo prodal svoje delnice,« je dejal.
In zakaj je 3,5-odstotni paket delnic Istrabenza po ceni 77,5 evra za delnico Groznik sploh prodal Pivovarni Laško, če pa se je o poslu dogovarjal s Sušinskim? »Tik preden bi moralo priti do prodaje, me je poklical Sušinski in vprašal, ali bi imel kaj proti, da delnice prodamo Pivovarni Laško,« je pojasnjeval Groznik in pri tem vztrajno poudarjal, da je posel koristil vlagateljem v njihovih skladih. Kako natančno je imetnikom točk vzajemnih skladov koristila prodaja delnic pod borzno ceno vnaprej izbranemu kupcu, za zdaj ostaja še nepojasnjeno, saj Groznik na vprašanja o tem poslu odgovarja le »pristojnim institucijam«. Kot smo razkrili v Dnevniku, pa Groznik Istrabenzovih delnic sploh ni ponudil morebitnim drugim investitorjem, čeprav je tedaj že vedel, da namerava država izstopiti iz lastništva Istrabenza in prodati svoj tretjinski delež.
Če bi Groznik namesto Laškemu delnice prodal Pom-Investu, ki je Microtrustu za delnico Istrabenza nekaj mesecev kasneje odštel 130 evrov, bi imetniki točk vzajemnih skladov iztržili kar okoli devet milijonov evrov višjo kupnino. Zato se odpira vprašanje, ali bi lahko imetniki točk vzajemnih skladov odškodnino zdaj terjali od Groznika, podobno kot jo Pivovarna Laško terja od Šrota. »Nisem poznal povezav med Laškim in Istrabenzom, zato sem se odločil za prodajo, in isto bi storil tudi danes,« je odgovoril Groznik. Prav na to izjavo se je včeraj naslonila tudi obramba, ki je poskušala prikazati, da je Šrot s sklenitvijo opcijskih pogodb z Microtrustom sklenil le »napačno poslovno odločitev«. Zagovornik Nastje SušinskegaLuka Podjed je ob tem skušal prikazati, da Šrot sedemodstotnega deleža Istrabenza ne bi mogel prodati prek borze, medtem ko je Bavčarjev zagovornik Marko Bošnjak poudarjal, da tudi Grozniku v Skupini KD Group niso očitali prodaje delnic pod ceno.