Ljubljana.Zaradi obtožbe, da je poskušal izsiljevati znanega ljubljanskega odvetnika Mira Senico, je včeraj na zatožno klop sedel Mitja Lomovšek, po poklicu raziskovalni novinar, kot je povedal. Lanskega 28. novembra je s svojega na Seničev elektronski naslov poslal sporočilo, v katerem je zapisal, da v kolikor mu ne bosta odvetnik in njegova partnerica, nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal, vrnila sedmih milijonov, bo prišel po njiju in ju ne bosta rešila ne policija ne tožilstvo. In še, da bo Senico »tudi v Braziliji našel in z njim obračunal, da bo ležal pred njim in ga prosil odpuščanja«. S Kresalovo bosta odrešena šele, ko bosta plačala odškodnino, je še navedel in dodal, da naj na račun njegovega očeta nakažeta 50.000 evrov, »pa se bo za začetek pomiril, še raje 100.000 evrov«.
Dva dni pozneje je poslal še eno elektronsko pošto, češ da imata s Kresalovo »še dobre štiri ure časa, potem ko se znoči, pa...«. V obtožnici piše, da je Lomovšek tega dne malo pred 17. uro res prišel do vrat Seničeve odvetniške pisarne, ko ga je tam zagledal odvetnik Damjan Gregorc, pa je pobegnil.
V tej zadevi bi morali včeraj opraviti predobravnavni narok, kjer bi se Lomovšek izjasnil o svoji krivdi, a se to ni zgodilo. Obtoženi je namreč dejal, da je vabilo na narok dobil šele dan poprej, zato je prosil za osemdnevni rok za pripravo obrambe. Sodnica Špela Koleta mu je ugodila, čeprav je Lomovšek precej preizkušal njene živce. Skakal ji je v besedo, jo popravljal pri nareku zapisnika, na koncu pa celo vprašal: »Koliko vas plačuje Senica, koliko?« »No, da se ne boste znašli še v kakšnem drugem kazenskem postopku,« mu je odgovorila sodnica.
Rad bi švicarskega odvetnika
Lomovšek je razložil, da si bo do naroka, ki je zdaj razpisan za 15. april, poskušal dobiti odvetnika iz tujine, ker on »slovenski odvetniški mafiji ne zaupa«. Rekel je, naj mu zato sodnica priskrbi tolmača, a mu je Koletova dejala, da bo zanj moral poskrbeti sam – to bi bila dolžnost sodišča le v primeru, če on kot obtoženi ne bi razumel slovensko. Ko je govoril o (slovenskih) odvetnikih, se je Lomovšek močno razhudil in kar nekajkrat ponovil, da so to ljudje, ki človeka niti naravnost v oči ne pogledajo. Pri tem je bolščal v pooblaščenca Senice, odvetnika Urbana Vrtačnika, ki pa je samo mirno sedel s pogledom uprtim mimo njega. »Pazi se!« mu je nato s prstom nekajkrat zažugal obtoženi.
Tožilki Karmen Erčulj je nato navrgel, da bi mu lahko predstavila svojo ponudbo – torej kakšno kazen bi zanj predlagala v primeru, če prizna krivdo. »Poleg tega, da me hočejo pospraviti in ubiti...« se je pridušal. Erčuljeva je odvrnila, da ni njena dolžnost predlagati kar koli, da pa bo to vseeno storila. Zaradi dosedanje nekaznovanosti obtoženega je ponudila pogojno kazen desetih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let in podaljšanje prepovedi približevanja Senici, njegovemu domu in odvetniški pisarni. Lomovšek ponudbe ni komentiral. Na vprašanje, če namerava kaznivo dejanje priznati, pa je sicer že prej dejal, da o tem še ni imel časa razmišljati, ampak da »tega absolutno ne priznava«.
Prišel je le po dežnik
Pred preiskovalnim sodnikom je sicer povedal, da je Senici poslal elektronsko pošto, a ne, da bi mu grozil, pač pa da bi ga žalil. Kot je razložil, je bil deset let športni novinar na Slovenskih novicah, januarja 2009 pa je ravno zaradi Senice izgubil službo, kar ga je zelo prizadelo. To je tudi vzrok za njegovo pisanje odvetniku. Senica pa je v preiskavi pričal, da je to, da bi bil kriv za Lomovškovo izgubo službe, le njegova »fiksna ideja«, je pa zaradi tega od njega terjal 75.000 evrov.
V nasprotnem primeru je grozil, da bo »razkril neke grozote« (tudi v tem primeru je Lomovšek obtožen izsiljevanja, a se sojenje še ni začelo, op. p.). Od takrat mu pošilja žaljiva sporočila in mu grozi z »božjo smrtjo«. 30. novembra so bile v Ljubljani demonstracije in Bojan Požar je na svojem spletnem portalu pozval demonstrante, naj obračunajo z njim in njegovo partnerico, je povedal Senica. Po njegovih besedah se je takrat obtoženi odzval z novimi grožnjami in zatrdil, »da bo prišel«. Nato pa je odvetnik Gregorc okoli 17. ure res opazil Lomovška, ki je hotel vstopiti v prostore Seničeve odvetniške pisarne.
Gregorc je pričal, da je tisti čas ravno odhajal domov, ko je zagledal obtoženca, ki se je z rokami držal za zaklenjena železna vrata. »Povejte prascu, da mu bom jebal mater!« je zakričal, nato pa zbežal. Lomovšek se je zagovarjal, da je imel v neposredni bližini parkiran avto in je prišel le po dežnik.
