Nova Ljubljanska banka (NLB) se je v okviru priprave načrta prestrukturiranja banke za Evropsko komisijo tako odločila za delitev portfelja na strateški in nestrateški del. Prvi predstavlja temelj prihodnjega razvoja največje slovenske banke in ob preobrazbi procesov ter spremembah v organizaciji banke podlaga za dolgoročno vzdržno rast.
Nestrateški del portfelja pa vsebuje tista posojila in naložbe, iz katerih namerava NLB izstopiti. Gre za posojila, lastniške deleže (na primer v Mercatorju in Pivovarni Laško) ter naložbe nekatere odvisne družbe. Po ocenah NLB je maksimalno trajanje izstopanja iz tega premoženja ocenjeno na okoli pet let.
Neto vrednost strateškega dela portfelja v banki trenutno ocenjujejo na okoli 6,5 milijarde evrov, za približno pol milijarde evrov pa je rezervacij na ta del bilančne vsote banke.
Enota za nestrateške naložbe pa vključuje portfelj v trenutni ocenjeni neto vrednosti 2,2 milijarde evrov, medtem ko bruto vrednost (torej ob neupoštevanju rezervacij) presega tri milijarde evrov. Cilj banke je, da z aktivnim upravljanjem optimizira vrednost portfelja do njegove prodaje.
Enota za nestrateške naložbe bo interna slaba banka
Ta enota oz. neke vrste interna slaba banka bo po pojasnilih NLB profitna enota z ločenimi procesi upravljanja in odločanja, imela pa naj bi tudi ločeno računovodstvo, tako da bo slika bilanc banke za javnost in potencialne vlagatelje povsem jasna.
Večina dela pri vzpostavljanju te posebne enote je že opravljena, sledi pa priprava konkretnih načrtov za upravljanje in izstop. V NLB zagotavljajo, da se bo pri tem upravljanju odločalo po strokovnih načelih in ob upoštevanju vseh relevantnih izkušenj.
V največji slovenski banki pojasnjujejo, da oblikovanje interne slabe banke dopolnjuje z načrti države pri oblikovanju sistemskih ukrepov za pomoč bankam. Čakajo namreč na operativnost državne družbe za upravljanje terjatev bank, nanjo pa gledajo kot na eno od možnih poti. Uporabili jo bodo tako, da bodo dosegli maksimalne rezultate.
NLB je naklonjena razmišljanju, da se na državno slabo banko prenesejo najbolj nasedle naložbe vseh bank, iz katerih bi lahko država skozi sistemsko rešitev izvlekla kar največ. Predpogoj za uspešnost tega projekta pa je strokovnost in kompetentnost zaposlenih v družbi za upravljanje terjatev.
Strateških partnerjev brez prestrukturiranja ni pričakovati
Med stvarmi, ki jih je oktobra lani nova uprava pod vodstvom Janke Medje podedovala, so sicer v NLB izpostavili obsežnost poslovnih povezav z državo, ki za komercialno banko niso običajne, ter negativne trende v poslovanju. Zato je uprava začela intenzivno izvajati spremembe ter delno izvaja tudi krizno vodenje banke.
Glede samega načrta prestrukturiranja NLB, ki ga je morala Slovenija pripraviti za Evropsko komisijo, so v banki dejali, da pogajanja, ki jih na slovenski strani opravlja ministrstvo za finance, še trajajo.
Do konca prestrukturiranja banke pravega interesa strateških partnerjev za banko ni pričakovati, so na podlagi preverb pri investitorjih ocenili v NLB, v kateri je država pred kratkim svoj delež povečala na več kot 90 odstotkov.
V največji banki v državi zagotavljajo, da kreditnega krča za dobre projekte v državi ni. Za takšne projekte so v mandatu nove uprave namenili 150 milijonov evrov, za gospodarstvo pa imajo tudi v prihodnje na voljo kar nekaj posojilnih linij.
Banka skrbno bdi tudi nad stanjem depozitov, zlasti občanov
Problem z denarjem imajo prezadolžena podjetja, in sicer za reprogramiranje svojih kreditov, pri čemer NLB proaktivno sodeluje pri pregledu stanja v več kot 100 podjetjih z več kot 100.000 zaposlenimi. Banka aktivno sodeluje tudi v projektu Banke Slovenije, združenja bank in gospodarske zbornice za reševanje zdravih delov slovenskih podjetji.
Skupaj z omenjenimi institucijami opozarjajo na nujnost sprememb zlasti insolvenčne zakonodaje, ki je pisana na kožo lastnikom, in ne družb, ki so v težavah in se iz njih rešujejo.
Prepričani so, da se zavedanje glede potrebe po teh spremembah v zadnjem času močno krepi. V zadnjih letih je namreč zaradi nezmožnosti lastnikov, da rešijo podjetje, in blokad prizadevanj upnikov propadlo veliko projektov reševanja gospodarskih družb.
NLB s ciljem delovanja z najvišjo stopnjo integritete in krepitve ugleda tudi sodeluje s tožilstvom in pristojnimi organi, kjer se sumi, da gre za kazniva dejanja.
V prvem letošnjem četrtletju obravnavajo 22 takšnih zadev; osem so jih predali pristojnim organom, osem prijav je v pripravi, preostale zadeve so v fazi presoje. V vsem lanskem letu pa je bilo takšnih prijav le 10, so navedli.
Banka po zagotovilih uprave skrbno bdi tudi nad stanjem depozitov, zlasti občanov. Lani do septembra so na tem področju zaznali trend njihovega upadanja, ki pa jim ga je uspelo zajeziti.
Psihološkega učinka strahu občanov pred izgubo denarja, ki ga imajo v bankah, ter posledično dvigov z bank zaradi ciprske krize v tej fazi še ne morejo oceniti. Dvigi so za zdaj v okviru običajnega mesečnega nihanja obsegov depozitov.
