Letošnja zima se nam zdi dolga predvsem zato, ker smo se sneženih oz. mokrih zim odvadili. Količina padavin pozimi povsod po Sloveniji pa se je v zadnjih desetletjih zmanjševala, je povedala Kajfež Bogatajeva.
Ocenila je, da je bila letošnja zima oz. njena druga polovica po sredini januarja izjemno mokra in povprečno hladna. »Presenečenje to ravno ni bilo, je pa resnično neobičajno, kar se je dogajalo konec marca. Ta mraz pa je res izjemen,« je poudarila.
Vremensko naravnana spremenljivost
Klimatologinja pravi, da je vzroke takim presenečenjem težko preprosto razložiti, saj je možnih več. V prvi vrsti gre za vremensko naravno spremenljivost, ki je v pomladnih mesecih izrazita, saj lahko sneži še aprila ali celo maja.
Drug razlog je po mnenju Kajfež Bogatajeve splošno kroženje zraka nad severno poloblo, ki je že nekaj časa spremenjeno, saj imamo opraviti s spreminjanjem podnebnih razmer, torej s spremenjeno energijsko bilanco planeta.
Povečano število ekstremnih vremenskih stanj
»Spremembe žal vodijo v povečano število ekstremnih vremenskih stanj. Podobno kot dobivamo poleti hkrati več suš in poplav, tako je tudi pozimi. Družba se bo morala privaditi tudi vremenskim stanjem, ki si jih še nedavno nismo mogli predstavljati,« je opozorila.
Globalno segrevanje ima več obrazov in eden od njih so tudi potencialno občasno bolj hladne zimske razmere na severni polobli. Kajfež Bogatajeva je pojasnila, da se nam zaradi ogrevanja poleti in jeseni stali bistveno več ledu na Arktiki. Morje je tako 'odprto' in v zrak še jeseni pride bistveno več vlage kot nekoč. To pomeni bistveno več snežnih padavin v arktičnih in nasploh severnih predelih npr. Rusije ali Kanade.
Več snega pomeni tudi možnost večjega ohlajanja zraka, ki leži nad temi območji in ko se te zračne mase premikajo na jug ali k nam, to občutimo pozimi kot res neobičajne ohladitve. Te pa tudi dežne pošiljke spremenijo v snežne, je še dodala.
