Le nekaj ur zatem, ko so sprejeli odločitev glede Cipra, so mediji že začeli iskati naslednjo najbolj možno 'žrtev' območja evra, ki bi morala zaprositi pomoč. Po mnenju novinarja Dylana Matthewsa, ki piše za Washington Post, je najbližje bankrotu sedaj ravno Slovenija.
Izdatno zadolževanje v tujini
Našo deželo sprva sicer opiše kot poznano po odličnih smučarjih in slavnem filozofu Slavoju Žižku, kar hitro pa spomni, da so obresti na dolgoročne obveznice prejšnji teden poskočile na 5,4 odstotka. Res je, da so na Cipru prešle sedem odstotkov, a meni, da sta obe številki prešli v rdeče številke in tako v nevarno območje.
Obresti sicer ne bi bile nujno na vrhu dnevnega reda, če se Slovenija zadnjih deset let zaradi financiranja javnih potreb ne bi izdatno zadolževala v tujini, opozarja Matthews. Spominja še, da je okoli 20 odstotkov kreditov v treh največjih slovenskih bankah neizterljivih, tretjina teh odstotkov pa naj bi padla na zasebna podjetja.
Janša je skušal varčevati, kaj bo storila Bratuškova?
Matthews je še zapisal, da je konzervativna vlada Janeza Janše začela izvajati številne varčevalne ukrepe, kar bi se lahko z novo predsednico vlade končalo. Po njegovem mnenju bi Bratuškova lahko skušala državo iz krize potegniti z novo potrošnjo oziroma novim zadolževanjem, posledično pa bi narasle obresti na dolgoročne obveznice. Da bi se izognila bankrotu, bi bila Slovenija v tem primeru prisiljena prositi za mednarodno pomoč, je prepričan.
CNBC: Razmišljanje, da bo Slovenija prosila za pomoč, je napačno
Na spletni strani ameriške poslovne televizije CNBC je medtem mogoče danes brati mnenje Harryja Wilsona iz delovne skupine ameriškega predsednika Baracka Obame, da »je računanje na to, da bo Slovenija prisiljena zaprositi za pomoč, popolnoma napačno«. »Poglejte Italijo, Francijo in druge sredozemske države,« je dodal.
Na CNBC so sicer izpostavili, da ima Slovenija oz. »majhna država EU« za okoli sedem milijard evrov slabih posojil, kar predstavlja 20 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Spomnili so še, da naša država po navedbah Mednarodnega denarnega sklada potrebuje okoli tri milijarde evrov finančnih sredstev, slovenske banke pa milijardo evrov svežega kapitala.
Rešitve za Ciper ne morejo uporabiti pri Sloveniji
V Bruslju sicer že nekaj časa opozarjajo, da mora Slovenija nujno urediti bančni sektor. Za državo bosta ključna prihodnja dva meseca; če Sloveniji v tem času ne bo uspelo izvesti potrebnih ukrepov, predvsem vzpostaviti slabe banke, bo to precej povečalo možnost, da bo morala zaprositi za pomoč, opozarjajo viri v Bruslju.
Analitik Žiga Gregorinčič iz družbe Alta Invest meni, da je ciprska uvedba takšnega davka edinstven primer, sicer pa zelo tvegana poteza, ki bi gospodarstvo lahko pripeljala na kolena. »Dvomim, da bi bile podobne rešitve uporabljene pri drugih državah oz. v Sloveniji,« je dodal.
Gregorinčiča takšna razrešitev ni presenetila, saj se ciprske banke financirajo v glavnem z depoziti in druge rešitve ob upoštevanju, da mora Ciper sam zagotoviti sredstva, niti ne pridejo v poštev. Ob tem je Gregorinčič izrazil dvom, da bi bile podobne rešitve uporabljene še kje drugje, saj je bil napad na depozite hkrati del boja proti ciprskemu statusu davčne oaze.
»EU si ne more privoščili ponavljanja te rešitve v drugih državah, saj bi se zaradi špekulacij lahko odliv denarja iz bank pojavil tudi pri drugih problematičnih članicah EU, kot sta Italija in Španija. Posledično vidim Ciper kot izoliran problem, ki se drugje ne bo podobno reševal in ni relevanten za Slovenijo,« je sklenil Gregorinčič.
Učinkovita lekcija vsem državam
»S tem je EU pokazala, kakšne pogoje bo postavljala drugim državam v vrsti za finančno pomoč. Tudi Sloveniji,« pa je komentiral ekonomist Jože Damijan. Bolj kot bodo države trmoglave in se poskušale pogajati o pogojih za rešitev, bolj ostri bodo pogoji trojke, je dodal.
Ker je Ciper sprva nasprotoval nizki enkratni obdavčitvi bančnih vlog, je moral pristati na bistveno strožje pogoje za finančno pomoč od prvotnih, kar Damijan ocenjuje kot učinkovito lekcijo EU vsem ostalim državam. Po vzoru bratov Dalton je ostalim državam 'dala nežno vedeti', kaj jih čaka, če bodo izbirčne ali ne dovolj kooperativne pri reševanju lastnih težav, je zapisal na svojem blogu.
Lekcija za Slovenijo je po njegovem mnenju očitna. Če nova vlada do sredine maja ne bo uspešna pri prepričevanju finančnih trgov, da ji posodijo denar za refinanciranje zapadlih obveznosti, se mora pripraviti na 'koncesije', ki jih bo morala dati trojki, opozarja Damijan.
