Čas za Ciper, ki je v resnih likvidnostnih težavah, se izteka. Medtem ko je postalo jasno, da so milijarde ciprske cerkve za rešitev otoške državice premalo številne in ruska pomoč preveč neiskrena, pa ostajajo na mrtvi točki tudi pogajanja med trojko in Nikozijo. Nad rezervnimi načrti Cipra, ki je tudi včeraj skoval nekaj novih ukrepov, s katerimi želi zbrati denar za reševanje bank, trojka doslej ni bila navdušena. Tudi zato je prestavila svojo odločitev o 10 milijard evrov visoki pomoči na nedeljo. Cipru ostane potem le še en dan, da se uskladi s trojko, saj bodo ostale njegove banke v nasprotnem primeru brez likvidnostnih posojil Evropske centralne banke (ECB). In »na suhem« bi prav gotovo pričakale propad.
Ciper razmišlja o slabi banki...
Ciprska vlada medtem neumorno nadaljuje iskanje ustreznih rešitev, s katerimi bi lahko zaobšla edinstveni davek na depozite. A bolj ko se politiki na malem otoku trudijo, bolj se zdi, da se enkratnemu davku ne bodo mogli izogniti. Finančni minister Cipra Michallis Sarris je tako včeraj nekoliko resignirano potrdil, da je davek na bančne vloge spet v igri.
Kljub strahu pred navalom na banke in destabilizacijo bančnega sistema v drugih državah Evrope je EU namreč utrjena v prepričanju, da je obdavčitev depozitov nad 100.000 evrov edina možnost za sanacijo ciprskih bank. Četudi pomeni ukinitev davka na depozite za najmanj premožne (pod 100.000 evrov) velik izpad davčnih prihodkov, naj bi imel Ciper denarja dovolj, saj želi svoji največji banki, Laiki bank in Bank of Cyprus, združiti in ju nato razcepiti na zdravo enoto ter slabo banko. Včerajšnja prodaja grških poslovalnic obeh bank, ki ju je kupila grška banka Piraeus, samo povečuje možnost za uresničitev tega scenarija. Z vsem opisanim pa naj bi otoška državica prihranila precej denarja, zaradi česar bo morala za rešitev bank zbrati »le« še 3,5 milijarde in ne 5,8 milijarde evrov.
Rusi, ki so bili dolgo v igri za pomoč Cipru, nad tem predlogom seveda niso navdušeni, saj je povezan z visokimi izgubami za premožne varčevalce, med katerimi je kar nekaj ruskih oligarhov. Po nekaterih poročanjih bodo vsi depoziti nad 100.000 evrov uvrščeni na slabo banko, kjer bodo vsa sredstva zamrznjena do njihove prodaje. Načrt, ki ga podpirata tako Mednarodni denarni sklad (IMF) kot ECB, bi za premožne varčevalce pomenil okoli 40-odstotne izgube. Depoziti, ki ne presegajo vrednosti 100.000 evrov, naj bi na drugi strani pristali na »zdravi« banki, in sicer v nezmanjšani vrednosti. Kot vse kaže, je s tem dokončno padel v vodo tudi predlog, ki bi prizadel najmanj premožne varčevalce, bodisi tiste z vlogami, nižjimi od 20.000, ali tiste z nižjimi od 100.000 evrov.
...in ostrem nadzoru kapitala
Kljub temu ostaja ena glavnih skrbi Cipra beg kapitala z otoka. Včeraj je zato vlada predstavila izredno stroge kapitalske kontrole, s katerimi želi vsaj za predhodno obdobje zajeziti odtok kapitala s Cipra. Podobne ukrepe je v preteklosti uvedla že Islandija, ki tudi danes ne dovoli prostega pretoka kapitala, pri čemer imajo lahko njeni državljani ob izletih čez mejo v žepu največ 2000 evrov. Ciper naj bi šel v nadzoru kapitala še korak dlje. Vsem komitentom v ciprskih bankah se obeta dnevna omejitev količine denarja, ki ga lahko dvignejo, medtem ko bo celo prepovedana uporaba čekov in močno omejena uporaba plačilnih in kreditnih kartic. Lastnike običajnih varčevalnih računov naj bi medtem čakala celo prisilna vezava depozitov, s katero bo denar prisiljen odležati na banki vsaj še nekaj mesecev. Ob številnih drugih omejitvah bodo na Cipru začasno prepovedane tudi elektronske transakcije, pa tudi nakazovanje med računi znotraj banke in med različnimi bankami.
A vsi ti ukrepi morajo biti potrjeni s strani trojke, ki se je v preteklem tednu izkazala za muhasto partnerico v pogajanjih s Ciprom. Zato ne bi bilo nič čudnega, če se bo ciprska kriza še nekoliko podaljšala, banke ostale zaprte, vpleteni pa bodo primorani še nekajkrat sesti za pogajalsko mizo.
