Ko bo Barack Obama danes prvič kot ameriški predsednik stopil na izraelska tla, ga bosta na rdeči preprogi letališča Ben Gurion pričakala Šimon Peres in Benjamin Netanjahu. Še preden pa bo predsednik lahko zapustil letališče, bosta izraelska voditelja Obamo pospremila do raketne baterije, ki je del izraelskega protiraketnega ščita, imenovanega iron dome ali železna kupola. Za Izrael je ščit simbol ameriško-izraelskega prijateljstva. Za Washington pa rakete predstavljajo dodatni strošek (275 milijonov dolarjev) čeka za tri milijarde dolarjev, s katerim Bela hiša Izraelu vsako leto zaprisega prijateljstvo. Fotografija je seveda ideja svetovalcev izraelskega premierja, ki so, potem ko je Obama odklonil obisk oporišča, rakete pripeljali kar na letališče. Iron dome je novembra prestregel 84 odstotkov izstrelkov, ki so iz Gaze leteli na izraelsko ozemlje.
»Popravni izpit« za Kairo
Fotografija na letališču pa ne bo edini simboličen dogodek obiska. 51-urni obisk, predsednik Obama bo iz Tel Aviva odpotoval v Jordanijo v petek zgodaj popoldan, je poln šifriranih sporočil, ki so predmet zelo različnih interpretacij. Tisti, ki so naklonjeni Izraelu, menijo, da predsednik Obama s prvim državniškim obiskom v Sveti deželi skuša popraviti vtis, ki ga je leta 2009 ustvaril z govorom med obiskom v Kairu. Takrat je sveže izvoljeni predsednik napovedoval, ali bolje obljubljal spremembo ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu. »Položaj palestinskega ljudstva je nevzdržen. Amerika ne bo obrnila hrbta legitimnim zahtevam Palestincev, ki nočejo drugega kot dostojanstvo, več možnosti in lastno državo,« je v Kairu dejal predsednik, od katerega je mednarodna skupnost pričakovala čudeže.
Pred Zid objokovanja ne gre
Kot vemo, je bila politična realnost nekoliko drugačna, vendar pa je treba priznati, da je Bela hiša nekajkrat poskušala premakniti osišče bližnjevzhodnih pogajanj. V preteklih štirih letih se je predsednik Obama največkrat pogajal prav z izraelskim premierjem. Netanjahu in Obama sta med pogostimi srečanji v Beli hiši imela zelo dolge in precej žolčne razprave, trdijo poročevalci.
Bibi, ki zna medije veliko bolje uporabljati, je med skupnimi nastopi z Obamo namerno dajal vtis mentorja, ki je predsedniku z največ oblasti na tem planetu dajal lekcije in žugal s prstom. Z govorom v Kairu je Obama skušal potrditi neomajnost ameriške moči. Ko je govoril o holokavstu in judovski pravici do državnosti, pa je namenoma izpustil referenco na Sveto deželo ter zahtevo Tel Aviva do izključne judovske države na ozemlju današnjega Izraela. »Napaka«, ki naj bi jo predsednik Obama skušal popraviti jutri, ko bo obiskal Muzej Izraela, kjer si bo ogledal 2400 let stare rokopise, ki so jih na zahodni obali Mrtvega morja našli leta 1947. Če naj bi torej obisk v muzeju ustregel interpretacijam, ki trdijo, da Obama tokrat popravlja zamujeno in da potemtakem Judom zdaj vendarle priznava pravico do izključno judovske države, pa je po drugi strani ameriški predsednik, tako kot Clinton in Bush pred njim, zavrnil povabilo, da se pokloni Zidu objokovanja v Jeruzalemu.
Iran prepustite Ameriki
Obama je sicer leta 2008 obiskal ta, Judom najbolj sveti kraj ter po molitvi v razpoko v zidu zatlačil sporočilo, v katerem je Stvarnika prosil odpuščanja. Toda za Boga rezervirano sporočilo je prišlo v roke tajnih služb, od tam pa v izraelske medije. Ameriškemu predsedniku to ni bilo povsem všeč. Seveda pa je pravi razlog za beg pred zidom povsem političen. Zid objokovanja namreč stoji na ozemlju izza meja, ki so bile vzpostavljene z vojno v letu 1967. Številne države priključitve vzhodnega Jeruzalema ne priznavajo in tudi Obama je od Izraela že zahteval, da naj se umakne na meje izpred leta 1967.
Netanjahu je pred nekaj dnevi Palestincem načeloma ponudil roko dialoga. Obama bo poleg tega v četrtek Obiskal Ramalo, od koder pa so že sporočili, da se z Izraelom ne bodo pogajali, vse dokler ta ne ustavi gradnje naselij na zasedenem ozemlju. Optimisti zatrjujejo, da Obama prihaja na obisk k politično oslabljenemu izraelskemu premierju. Zato tudi napovedujejo, da bo ameriški predsednik Netanjahuja prepričal, da bo odstopil od agresije na Iran ter rešitev problema prepustil Washingtonu.
