Higgsov bozon je desetletja obstajal zgolj v teoriji, kot tisti delec, ki daje vsem drugim stvarem maso. Potem ko so ga zelo dolgo neuspešno lovili v različnih pospeševalnikih delcev, so znanstveniki v Cernu lani vendarle zaznali sledi delca, ki prej ni bil identificiran. Še vedno sicer obstaja nekaj negotovosti, ali gre pri novem delcu resnično za Higgsov bozon, zato se preučevanje nadaljuje.
Ekipi dveh eksperimentov, Atlas in CMS, v sklopu katerih so znanstveniki v Cernu iskali (in kot trenutno kaže tudi našli) izmuzljivi bozon, sta v zadnjih mesecih analizirali še veliko več podatkov, ki julija lani še niso bili dostopni. Znanstveniki skušajo s tem dokončno potrditi obstoj delca, poleg tega pa tudi odkriti nekaj o njegovih lastnostih.
Lastnosti se precej ujemajo
V tem trenutku še vedno zagotovo velja le to, da novi delec sodi v družino bozonov, raziskovalci pa so bili doslej pazljivi in dosledni, ko so ga označevali za »Higgsovemu bozonu podobnega« in ne kar kot »Higgsov bozon«. Po dolgih mesecih analiziranja zabeleženih podatkov pa je znanstveniki ugotavljajo, da se lastnosti teoretičnega Higgsovega bozona vse bolj ujemajo s tistimi, ki jih ima julija odkriti delec.
Še vedno pa obstaja možnost, da se bo na novo odkriti subatomski delec izkazal za rahlo drugačnega od teoretičnega Higgsovega bozona, kar bi lahko nakazovalo na obstoj dodatnih prostorskih dimenzij ali nevidne mase, ki se imenuje temna snov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Britanski znanstvenik Peter Higgs je skupaj z drugimi v 60. letih prejšnjega stoletja razvil teorijo, ki razlaga obstoj materije. Pri tem je uvedel koncept Higgsovega bozona kot ključnega dela mehanizma, ki omogoča, da imajo delci maso.
Preberite še:
- Mikuž: Higgsov bozon pomeni, da obstajamo, brez njega bi si morali izmisliti nekaj drugega
- Peter Higgs: Neverjetno, da se je to zgodilo še v času mojega življenja
