Ustavne spremembe oziroma t. i. četrti amandma so poslanci sprejeli z 265 glasovi za in enajstimi proti. 33 poslancev se je glasovanja vzdržalo, opozicijski socialisti (MSZP), ki imajo v 386-članskem parlamentu 47 poslancev, pa so današnjo sejo parlamenta bojkotirali. Vladajoča stranka Fidesz ima v parlamentu dvotretjinsko večino.
Ustavno sodišče v skladu z danes sprejetimi spremembami ne bo več moglo razveljaviti zakona, ki je bil v parlamentu sprejet z dvotretjinsko večino. Poleg tega ustavno sodišče odslej ne bo več moglo presojati o vsebini prihodnjih zakonskih sprememb ter se sklicevati na svojo sodno prakso izpred uveljavitve nove madžarske ustave 1. januarja 2012.
Kritiki se bojijo marginalizacije najvišjega sodišča, ki se je doslej pri razveljavljanju zakonov pogosto sklicevalo na svoje predhodne sodbe, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Današnji amandma poleg tega ponovno uveljavlja več določil, ki jih je ustavno sodišče pred tem razveljavilo. Med drugim družino definira kot "zakon med moškim in žensko" in parlamentu omogoča odločanje o pravnem statusu verskih skupnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vlada konservativnega premiera Viktorja Orbana vztraja, da je paket sprememb predvsem tehnične narave, a nasprotniki trdijo, da gre za napad na demokratične strukture, ki ga je vlada pod vodstvom Fidesza začela že leta 2010.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland sta ob tem izrazila obžalovanje, da niso imeli priložnosti pred sprejetjem "razpravljati in razjasniti" vsebine sprememb. Slednje namreč po njunem prepričanju "zbujajo skrbi glede spoštovanja pravne države, prava EU in standardov Sveta Evrope".
Na sprejetje sprememb ustave so se odzvale tudi ZDA, ki so izrazile zaskrbljenost. Iz ameriškega zunanjega ministrstva so sporočili, da se mora spremembam ustave posvetiti več pozornosti in da morajo biti podvržene "podrobnejšemu pregledu".
Medtem pa je madžarski zunanji minister Janos Martonyi zavrnil skrbi, ki da so osnovane na "nerazumevanju in nepopolnih informacijah", ter zatrdil, da Madžarska ravna pravično. V pismu zunanjim ministrom EU pa jim je zagotovil, da bo "Madžarska pripravljena na nadaljevanje dialoga".
"Če je karkoli v nasprotju z zakonodajo EU, bomo našli rešitev. V vseh primerih smo se o čemerkoli in s komerkoli pripravljeni pogovarjati," je zatrdil Martonyi, ki je novinarjem v Bruslju danes dejal, da bo madžarska vlada zaprosila Beneško komisijo, da poda mnenje o spremembah ustave.
Barroso in Jagland sta sicer v skupnem sporočilu zapisala, da bosta Beneška komisija in Evropska komisija sedaj preučili spremembe. Izrazila sta tudi pričakovanje, da bodo madžarske oblasti glede tega sodelovale z evropskimi inštitucijami.
Obžalovanje zaradi potrditve sprememb ustave "kljub resnim dvomom, da bi lahko oslabile demokratične standarde v državi", je izrazil tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Dodal je, da je Orbana pozval, naj še pred glasovanjem za mnenje zaprosi Beneško komisijo, česar pa ni storil. Sedaj je zaskrbljen zaradi "možnega negativnega vpliva na vladavino prava in spoštovanje temeljih pravic" v državi, pričakuje pa podrobno analizo Sveta Evrope in Evropske komisije, so sporočili iz njegovega urada.
