Nedvomno bo največ pozornosti deležen svet DL, katerega odločitev bo pokazala, kdo ima v stranki večjo moč: predsednik Gregor Virant ali podpredsednik Janez Šušteršič. Prvi bi bil namreč pripravljen podpreti kompromisni predlog glede slabe banke, nekdanji finančni minister pa vztraja pri rešitvi, sprejeti v času Janševe vlade, in vstopu v vlado Alenke Bratušek ni naklonjen. Nedvomno tudi zato, ker zlasti socialni demokrati, ki sedanji rešitvi glede slabe banke najodločneje nasprotujejo, Šušteršiča v novi ministrski ekipi nikakor ne želijo.

Šušteršič išče somišljenike

Sam se je kakršni koli funkciji v vladi sicer vnaprej odpovedal, iz njegovih izjav in ravnanja pa je mogoče razbrati veliko prizadetost in užaljenost. Zato poskuša v zadnjih dneh na svojo stran pridobiti čim več somišljenikov v stranki. Pričakovati je, da bodo vstop v vlado podprli predvsem poslanci, saj si ne želijo predčasnih volitev. Tem pa so bolj naklonjeni posamezni regijski koordinatorji.

V DL tako ocenjujejo, da bo izid glasovanja o vstopu v novo vlado na svetu stranke tesen in v nobenem primeru ne bo brez posledic. Če bi se stranka odločila, da ne podpre predloga Gregorja Viranta o vstopu v vlado, bi to gotovo pomenilo hud poraz zanj; nekateri ne izključujejo niti njegovega odstopa. Po drugi strani bi v primeru zmage Virantove linije Šušteršič moral razmisliti o svojem vztrajanju v vodstvu stranke. V vsakem primeru je mogoče pričakovati dodaten kadrovski osip, ki se je začel z izstopom stranke iz Janševe koalicije.

Vlada brez DL bi bila kratke sape

Če DL ne bo sodelovala v vladi, se postavlja vprašanje, ali bo Bratuškova kljub temu poskušala oblikovati ministrsko ekipo, saj bi imela nova vlada v parlamentu zgolj 42 glasov. Pri imenovanju vlade bi sicer lahko pričakovala tudi podporo nekaterih drugih poslancev, predvsem nepovezanih, bi pa takšna ekipa težko uresničevala koalicijske zaveze. V takšnem primeru predčasne volitve še pred poletjem niso izključene.

Glede različnih pogledov v stranki je Virant včeraj dejal, da v DL ni stroge partijske discipline, kakršna vlada v nekaterih drugih strankah. Po njegovem prepričanju je ključno to, da zakona o državnem holdingu in o slabi banki ostaneta, če stroka oceni, da so potrebne kakšne spremembe, pa teh ne izključuje. »Mislim, da smo v položaju, ko se vsi zelo dobro zavedamo, da je sanacija bank nujen in prednostni projekt politike. Vsi se tudi strinjamo, da je treba zgodbo s holdingom nadaljevati, da moramo centralizirati sistem upravljanja državnega premoženja in da mora biti to premoženje upravljano čim bolj kompetentno.« Dokler se ne bodo dogovorili o teh vprašanjih, koalicije ne bo, je še dejal Virant. me, tat