Za rakom je lani v Sloveniji zbolelo približno 14.000 ljudi, ocenjujejo pri Registru raka RS. Obolevanje za rakom pri nas in v svetu še vedno narašča, saj se prebivalstvo stara, rak pa je pretežno problem starejših ljudi. Več kot polovica ljudi zboli po 65. letu, zaradi staranja prebivalstva pa bo breme te bolezni vedno večje. To je grožnja ne samo za posameznike, ampak tudi za zdravstveni sistem, opozarja prof. dr. Maja Primic Žakelj, vodja Epidemiologije in registra raka pri Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Slovenija po zbolevanju za rakom zaseda že osmo mesto med evropskimi državami, enako po umrljivosti za to boleznijo. »V zadnjih desetletjih so bile srčno-žilne bolezni prvi vzrok umrljivosti ljudi, v Sloveniji pa je prvo mesto pri moških že zasedel rak,« je povedal prof. dr. Branko Zakotnik, vodja Državnega programa za obvladovanje raka.
Novi trendi
Po podatkih registra raka je v zadnjih letih rak prostate postal najpogostejša rakava bolezen pri moških. »Zbolevnost prerašča v pravo epidemijo, tudi zato, ker vse več zdravih moških testirajo na raven za prostato specifičnega antigena PSA, s tem pa se odkrivajo tudi številne rakave bolezni, ki jih, če jih ne bi iskali, za časa življenja moških ne bi nikoli diagnosticirali. Zdravstveni sistem postaja vse bolj obremenjen, po drugi strani pa s tem neugodno vplivamo na kakovost življenja moških, saj so zapleti pri zdravljenju raka prostate lahko precejšnji,« je opozorila Primic-Žakljeva.
Pomembno se veča tudi zbolevanje za rakom debelega črevesa in danke, še posebno pri moških. Zadnji podatki – to je za leto 2009 – še ne odražajo učinka presejalnega programa Svit, kjer vsaj v začetku njegovega izvajanja pričakujejo večje odkrivanje primerov tega raka. Tako bo te bolezni v prihodnjih letih še več.
Zadnji podatki kažejo tudi izboljšanje preživetja bolnikov z nekaterimi vrstami raka. Tako se je pomembno izboljšalo preživetje pri kožnih rakih, še posebno pri malignem melanomu. Pogostost te vrste raka še vedno narašča in odkrijejo približno 400 primerov na leto. Kako so dosegli tak napredek? »V zadnjih letih smo se strokovnjaki na Onkološkem inštitutu povezali z dermatologi in plastičnimi kirurgi (vsi ti namreč zdravijo kožne rake, op. a.), pripravili nove smernice za obravnavo teh bolnikov in za zdravnike izvedli številne šole za melanom. Po kirurški odstranitvi melanoma vse bolnike zdravimo na Onkološkem inštitutu. S tem smo dosegli, da se je obravnava večine bolnikov poenotila in je to izboljšalo njihovo preživetje. To je vzorčen primer, kako nam je v nekaj letih uspelo organizirati obravnavo tega raka popolnoma drugače, kot je potekala prej,« je povedal doc. dr. Janez Žgajnar, strokovni direktor OI.
Preživetje se je pomembno povečalo tudi pri raku dojke ter raku debelega črevesa in danke, kar je pomembno, saj je teh obolenj veliko.
Pri zmanjševanju umrljivosti za rakom je pomembna udeležba ljudi v presejalnih programih. V Sloveniji izvajamo vse tri presejalne programe – za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, dojke in danke ter debelega črevesa –, ki po priporočilih Sveta EU in raziskavah zmanjšujejo umrljivost za rakom. Večji učinek od presejalnih programov pa ima primarna preventiva, opozarja Maja Primic Žakelj. »To je dolgoročna dejavnost, ki potrebuje stalno angažiranje in politično podporo, da programe, ki jih pripravimo, spravimo v življenje. Alkoholno politiko na primer imamo na papirju, kaj pa se dogaja v praksi?« se je vprašala.
Miti o raku ne veljajo
Letošnji teden boja proti raku poteka pod geslom Dejstva o raku – spoznajte resnico. Z njim želijo opozoriti, da mit, da nam je rak usojen, ne drži, saj lahko naredimo veliko, da bi ga preprečili, je povedala Primic-Žakljeva, ki je tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku. Zdrav življenjski slog, h kateremu sodijo vzdrževanje primerne telesne teže, redna telesna dejavnost, pravilno prehranjevanje, zmernost pri pitju alkoholnih pijač, odpovedovanje kajenju in sončenju, nas bo obvaroval ne le pred rakom, ampak pred vsemi kroničnimi boleznimi. Zdravje lahko ogrožajo tudi kemični karcinogeni na delovnih mestih. V Sloveniji delovna zakonodaja omejuje izpostavljenost vsem znanim karcinogenom, žal pa smo pozno prepovedali uporabo azbesta in se bodo posledice škodljive izpostavljenosti nezaščitenih delavcev v azbestno-cementni industriji kazale še 10 do 20 let.
Bolniki racionalizacije niso občutili
Bolniki z rakom racionalizacije v zdravstvu za zdaj niso občutili in OI je bolnikom zagotovil vse potrebno zdravljenje, ki ga izvajajo, je zagotovil Janez Žgajnar. Večji obseg dela so lani opravili predvsem v diagnostičnih enotah, kar kaže na vse večjo kompleksnost obravnav. Umirja se eksplozivna rast dela, ki so ji bili v preteklih letih priče v sektorju internistične onkologije, a je kljub temu pritisk na ambulante zlasti za sistemsko zdravljenje velik. Dobro se je obnesla tudi triažna ambulanta, ki deluje leto in pol. Pri operacijah je najbolj, za 7 odstotkov, poraslo število operacij raka dojke, kar pripisujejo odkrivanju tega raka v okviru programa Dora. Tako so lani število z mamografom slikanih žensk povečali za četrtino, na 25.125, in odkrili 122 primerov raka. V teh dneh so dosegli dogovor, kako bi program razširili še na mariborsko regijo in dodatno povečali število slikanj, je še povedal Žgajnar.
